Phema Ditšhitišo ‘Letšatšing le la go Thaba’

BALEPHERA ba bane ba ile ba naganišiša ka dikgetho tšeo ba bego ba lebeletšane le tšona. Go be go se na motho le o tee yo a bego a ba neile dimpho kgorong ya motse. Batho ba Samaria ba be ba bolawa ke tlala ka ge Basiria bao ba bego ba dikaneditše motse ba be ba thibetše dijo gore di se ke tša tsena motseng. Go tsena motseng go be go ka se thuše ka ge theko ya dijo e be e phagame kudu. Taba ya mabapi le go jewa ga batho e be e šetše e begilwe.—2 Dikx. 6:24-29.

Balephera ba ile ba ipotšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng re sa ye kampeng ya Siria?’ ‘Le ge re ka dula mo re tlo hwa.’ Ge go be go fsifala gomme go se na motho yoo a bego a ka ba bona, ba ile ba thoma go sepela bošegong bjona bjoo. Ge ba be ba fihla kampeng, go be go homotše. Go be go se na bahlapetši. Dipere le dipokolo di be di tlemilwe, eupša go be go se na madira. Balephera bao ba bane ba ile ba lebelela ka gare ga tente. Go be go se na motho moo, eupša go be go tletše dijo le dino. Ba ile ba ja gomme ba nwa. Le gona, balephera ba bao ba ile ba bona gauta, silifera, diaparo le dilo tše dingwe tša bohlokwa. Ba ile ba di tšea, ba di uta gomme ba boela morago go yo tšea tše dingwe gape. Go be go se na batho kampeng yeo ka moka. Ka mohlolo Jehofa o be a dirile gore Basiria ba kwe modumo wa madira a ntwa. Basiria ba ile ba nagana gore ba a hlaselwa gomme ba tšhaba. Batho ba be ba ka itšeela dilo ka moka tšeo di bego di šetše moo kampeng.

Balephera bao ba ile ba itšeela le go uta dilo tšeo tša bohlokwa. Lega go le bjalo, ge ba nagana ka Basamaria bao ba bego ba bolawa ke tlala, matswalo a bona a ile a thoma go ba tshwenya. Ba ile ba thoma go botšana gore: “A re se keng ra dira ka mokxwa wó. Letšatši lé ké letšatši la xo thaba.” Balephera ba ile ba boela morago Samaria ka potlako gomme ba begela batho ditaba tše dibotse tša seo ba se hweditšego.—2 Dikx. 7:1-11.

Le rena ka mo go swanago re phela mehleng yeo re ka e bitšago ya “letšatši la xo thaba.” Ge a bolela ka karolo e kgahlišago ya “pontšho ya . . . bofelo bja tshepedišo ya dilo,” Jesu o itše: “Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka le go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle; ke moka bofelo bo tla tla.” (Mat. 24:3, 14) Seo se swanetše go re kgoma bjang?

Dipelaelo di ka re Imela

Balephera ba be ba thabile kudu ka baka la seo ba se hweditšego moo ba ilego ba lebala Basamaria ka lebakanyana. Ba be ba naganne ka seo ba bego ba ka se hwetša. Na le rena re ka diragalelwa ke selo seo se swanago? “Tlhaelelo ya dijo” ke karolo ya pontšho yeo e swayago bofelo bja tshepedišo ya dilo. (Luka 21:7, 11) Jesu o ile a lemoša barutiwa ba gagwe ka gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe le go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo.” (Luka 21:34) Bjalo ka Bakriste, re swanetše go ba šedi gore re se ke ra dumelela dipelaelo tša bophelo bja letšatši le letšatši di re lebatša gore re phela ‘letšatšing la go thaba.’

Mokriste yo a bitšwago Blessing ga se a ka a dumelela dipelaelo di mo imela. O ile a hlankela bjalo ka mmulamadibogo, a fetša sekolo ke moka mafelelong a nyalwa ke ngwanabo rena yo a hlankelago Bethele gomme a amogelwa bjalo ka setho sa lapa la Bethele kua Benin. O re: “Ke hlwekiša diphapoši tša bana bešo gomme ke tloga ke thabela kabelo ya-ka.” Ga Bjale Blessing a ka lebelela morago nywageng e 12 yeo a e feditšego a le tirelong  ya nako e tletšego gomme a thaba ka gobane a ile a tsepelela ‘letšatšing la go thaba’ leo re phelago go lona ga bjale.

Hlokomela Ditšhitišo Tšeo di Senyago Nako

Ge Jesu a be a roma barutiwa ba 70 o itše: “Ruri, puno ke e kgolo, eupša badiri ga ba nene. Ka gona, kgopelang Mong wa puno gore a romele badiri punong ya gagwe.” (Luka 10:2) Go swana le ge go buna ka morago ga nako go ka feleletša ka gore o lahlegelwe ke dibjalo tše dingwe, go hlokomologa boikarabelo bja go bolela ka ditaba tše dibotse go ka feleletša ka gore ba bangwe ba lahlegelwe ke maphelo a bona. Ka gona, Jesu o ile a oketša ka gore: “Ge le le tseleng le se ke la dumediša motho ka go mo gokarela.” (Luka 10:4) Lentšu la mathomo leo le dirišitšwego bakeng sa “dumediša” le ka bolela se se fetago go fo re “thobela.” Le ka akaretša go gokarelana le poledišano e telele yeo e ka bago gona ge re kopana le bagwera. Ka gona, Jesu o ile a laela balatedi ba gagwe go phema ditšhitišo tšeo di bego di sa hlokagale le go diriša nako ya bona ka bohlale. Molaetša woo ba bego ba swanetše go o bolela o be o akgofile.

Nagana ka bontši bja nako yeo ditšhitišo di ka e senyago. Ka nywaga e mentši, thelebišene e bile selo se segolo seo se jelago batho nako mafelong a mantši. Go thwe’ng ka megalathekeng le dikhomphutha tša rena? Nyakišišo yeo e dirilwego go batho ba 1 000 ba godilego kua Brithania e hweditše gore “modudi yo a tlwaelegilego wa Brithania o fetša metsotso e 88 ka letšatši mogaleng wa ka ntlong, metsotso e mengwe e 62 a bolela ka mogalathekeng, e 53 a romela melaetša ka e-mail gomme e 22 a romela melaetša ka mogalathekeng.” Palo-moka ya nako yeo ba e fetšago medirong ye e feta yeo mmulamadibogo yo a thušago a e fetšago a le tirelong letšatši le lengwe le le lengwe ka makga a fetago a mabedi! O fetša nako e kaakaa’ng o diriša mogala le go romela melaetša ka e-mail le mogalathekeng?

Ernst le Hildegard Seliger ba be ba le šedi gore ba diriša nako ya bona bjang. Ge e kopanywa, nywaga yeo ba e feditšego ba le dikampeng tša tshwenyo tša Nazi le kgolegong ya Makomanisi ke ya ka godimo ga e 40. Ka morago ga gore ba lokollwe, ba ile ba hlankela bjalo ka babulamadibogo go fihlela ba fetša tsela ya bona ya lefaseng.

Batho ba bantši ba be ba nyaka go ngwalela ba ga Seliger mangwalo. Banyalani ba ba ka ba ba ile ba fetša nako ya bona e ntši ba bala le go ngwala mangwalo. Lega go le bjalo, ditaba tša moya di be di e-tla pele bophelong bja bona.

Ke therešo gore ka moka ga rena re thabela go tšwela pele re ngwalelana mangwalo le baratiwa ba rena le go leletšana le bona mogala, gomme ga go phošo go dira bjalo. Ke mo go holago go ba le tsela e fapanego e kgethilwego gabotse ya go dira mediro ya letšatši le letšatši. Lega go le bjalo, ke ga bohlale gore re laole ditšhitišo tšeo di re senyetšago nako mehleng ye ya go bolela ditaba tše dibotse.

Bolela Ditaba tše Dibotse ka mo go Phethagetšego

Ruri ke tšhegofatšo go phela ‘letšatšing la go thaba.’ Anke re se ke ra šitišwa go etša ge go bile bjalo ka balephera bale ba bane mathomong. Ba gopola gore ba ile ba phetha ka gore: “A re se keng ra dira ka mokxwa wó.” Ka mo go swanago, ga se ra swanela go dumelela dikgahlego tša motho ka noši goba ditšhitišo tšeo di senyago nako di re thibela go tšea karolo ka botlalo bodireding.

Tabeng ye, re na le mohlala o mobotse kudu wo re ka o latelago. Ge a lebelela morago nywageng e 20 ya mathomo ya bodiredi bja gagwe, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ke boletše ditaba tše dibotse ka Kriste ka mo go phethagetšego.” (Baroma 15:19) Paulo ga se a ka a dumelela selo go fokodiša mafolofolo a gagwe. Anke re beng mafolofolo go swana le yena ge re dutše re bolela molaetša wa Mmušo ‘letšatšing le la go thaba.’

[Diswantšho go letlakala 28]

Blessing ga se a ka a dumelela dikgahlego tša motho ka noši di šitišana le tirelo ya gagwe ya nako e tletšego

[Diswantšho go letlakala 29]

Ba ga Seliger ba be ba le šedi gore ba diriša nako ya bona bjang