Odkrila sta skriti zaklad

ALI si že kdaj odkril kaj zelo dragocenega tam, kjer bi to najmanj pričakoval? To je 27. marca 2005 doživel Ivo Laud, eden od Jehovovih prič v Estoniji. Starejši sokristjanki Almi Vardja je pomagal podreti staro lopo. Ko sta odstranila zunanjo steno, sta zagledala desko, ki je bila pritrjena na steber. Odstranila sta jo in zagledala žleb, v katerega je bil položen ravno prav velik kos lesa. Pokrival je kakih 10 centimetrov široko, 120 centimetrov dolgo in 10 centimetrov globoko vdolbino. (1) Odkrila sta skrivališče, v katerem je bil pravcati zaklad! Kakšen zaklad pa? Kdo ga je skril?

 Iz tega skritega prostorčka sta potegnila več svežnjev, ki so bili skrbno zaviti v trpežen papir. (2) V svežnjih je bila literatura Jehovovih prič, večinoma preučevalni članki Stražnega stolpa, med katerimi so bili tudi takšni iz leta 1947. (3) To so bili skrbno izdelani ročni prepisi v estonščini. Iz vsebine nekaterih svežnjev se je dalo razbrati, kdo jih je skril. Vmes so bila namreč poročila z zaslišanj Alminega moža Villema Vardja, pa tudi podatki o letih, ki jih je preživel v zaporu. Zakaj pa je bil sploh zaprt?

Villem Vardja je bil postavljeni brat v občini Jehovovih prič v Tartuju in pozneje v mestu Otepää v Estoniji. Biblijsko resnico je verjetno spoznal malo pred drugo svetovno vojno. Komunistična oblast ga je nekaj let zatem, 24. decembra 1948, zaprla zaradi njegovih verskih dejavnosti. Tajna policija ga je zasliševala in z njim kruto ravnala, ker ga je hotela prisiliti, da bi izdal imena sovernikov. Niso mu dovolili, da bi se zagovarjal na sodišču, temveč so ga kar obsodili na 10-letno zaporno kazen v ruskih taboriščih.

Villem Vardja je ostal zvest Jehovu vse do svoje smrti 6. marca 1990. Njegova žena sploh ni vedela za to skrivališče literature. Najbrž je menil, da ji bo to v zaščito, če bi jo zasliševali. Zakaj pa je moral skriti literaturo? Ker je sovjetski Komite za državno varnost (KGB) pogosto nepričakovano preiskal domove Jehovovih prič in iskal verske publikacije. Brat Vardja je skril literaturo zato, da bi soverniki imeli duhovno hrano, če bi jim KGB odnesel vse druge publikacije. Druge kraje, kjer je bila skrita literatura, so odkrili že prej, poleti leta 1990. Eno takšnih skrivališč je bilo v Tartuju na jugu Estonije. Tudi to skrivališče je bilo delo brata Villema Vardja.

Zakaj smo to literaturo označili za zaklad? Ker vsi ti natančno izdelani in skrbno skriti prepisi zgovorno pričajo, kako zelo so Priče cenili duhovno hrano, ki je bila takrat na voljo. (Mat. 24:45) Ali tudi ti ceniš duhovno hrano, ki jo lahko dobiš v svojem domačem kraju? K njej spada tudi Stražni stolp v estonščini in še več kot 170 drugih jezikih.