Ikokobetše Gomme o be Sebete go Etša Kriste

“Betang dipelo! Ke fentše lefase.”—JOH. 16:33.

1. Jesu o ile a kwa Modimo ka mo go feletšego bjang?

KA MEHLA Jesu Kriste o be a dira thato ya Modimo. Le ka mohla ga se a ka a nagana gore a se kwe Tatagwe wa legodimong. (Joh. 4:34; Baheb. 7:26) Eupša maemo ao a phetšego tlase ga ona mo lefaseng ga se a ka a dira gore go be bonolo gore a kwe. Go tloga ge a thoma modiro wa gagwe wa boboledi, manaba a gagwe ao a akaretšago Sathane, a ile a leka go mo gapeletša, go mo kgodiša goba go mo radia e le gore a lahle tsela ya gagwe ya potego. (Mat. 4:1-11; Luka 20:20-25) Manaba a a ile a bakela Jesu bohloko bjo bo tseneletšego monaganong, maikwelong le mmeleng. Mafelelong, a ile a atlega gomme a mmolaya koteng ya tlhokofatšo. (Mat. 26:37, 38; Luka 22:44; Joh. 19:1, 17, 18) Maemong a ka moka, Jesu o ile a tšwela pele e le yo a “kwago go fihla lehung,” go sa šetšwe tlaišo e šoro.—Bala Bafilipi 2:8.

2, 3. Re ka ithuta’ng tseleng yeo Jesu a ilego a kwa ka yona go sa šetšwe tlaišego?

² Phihlelo ya Jesu ge e be e le motho mo lefaseng e mo rutile go kwa a le tlase ga maemo ao a sa kago a lebeletšana le ona pele. (Baheb. 5:8) Go ka bonala eka go be go se na selo se sefsa seo Jesu a bego a ka ithuta sona mabapi le go hlankela Jehofa. Go ba gona, o be a ile a ba le tswalano ya kgaufsi le Jehofa ka nywaga e sa balegego e bile o be a ile a ba “mošomi yo a nago le bokgoni” wa Modimo nakong ya tlholo. (Die. 8:30, NW) Lega  go le bjalo, go kgotlelela ga gagwe ka tumelo ge e be e le motho go sa šetšwe tlaišo go ile gwa phethagatša potego ya gagwe. Jesu, Morwa wa Modimo, o ile a gola moyeng. Re ka ithuta’ng phihlelong ya gagwe?

³ Gaešita le ge e be e le motho yo a phethagetšego, Jesu ga se a ka a leka go dula a botega ka mo go phethagetšego a ithekgile ka matla a gagwe. O ile a rapelela thušo ya Modimo gore a dule a botega. (Bala Baheberu 5:7.) E le gore re dule re botega, le rena re swanetše go ikokobetša gomme re rapelele thušo ya Modimo. Ka baka leo, moapostola Paulo o eleditše Bakriste ka gore: “Dulang le e-na le boemo bjo bja monagano bjo bo bego bo le go Kriste Jesu,” yo a ilego a “ikokobetša gomme a ba yo a kwago go fihla lehung.” (Bafil. 2:5-8) Tsela ya Jesu ya bophelo e bontšhitše gore go a kgonega gore batho ba kwe gaešita le ge ba phela gare ga batho ba kgopo. Ke therešo gore Jesu o be a phethagetše, eupša go thwe’ng ka batho ba sa phethagalago ba swanago le rena?

Go kwa go sa Šetšwe go se Phethagale

4. Go bopša re e-na le tokologo ya boikgethelo go bolela’ng go rena?

⁴ Modimo o bopile Adama le Efa e le dibopiwa tše bohlale e bile ba e-na le tokologo ya boikgethelo. Bjalo ka ditlogolwana tša bona, le rena re na le tokologo ya boikgethelo. Seo se bolela’ng? Se bolela gore re ka kgetha go dira botse goba bobe. Ka mantšu a mangwe, Modimo o re neile tokologo ya go kgetha go mo kwa goba go se mo kwe. Tokologo e bjalo e tliša boikarabelo. Ka kgonthe, dikgetho tša rena tša mabapi le se se nepagetšego le se se fošagetšego di bolela bophelo goba lehu go rena. Le gona, di kgoma bao ba re dikologilego.

5. Ka moka ga rena re lebeletšane le tlhohlo efe, gona re ka atlega bjang?

⁵ Ka baka la go se phethagale ga rena ga leabela, go kwa ga go itlele ka tlhago. Ga go bonolo gore ka mehla re kwe melao ya Modimo. Paulo o ile a lebeletšana le tlhohlo ye. O ngwadile gore: “Dithong tša-ka ke bona molao o mongwe woo o lwantšhanago le molao wa monagano wa-ka gomme o ntira lethopša la molao wa sebe wo o lego dithong tša-ka.” (Baroma 7:23) Ke therešo gore go bonolo gore re kwe ge go dira bjalo go sa nyake gore re gafe dilo tše itšego, go sa re bakele bohloko goba go sa re šitiše ka tsela e itšego. Eupša re arabela bjang ge go e-na le phenkgišano magareng ga kganyogo ya rena ya go kwa le “kganyogo ya nama le kganyogo ya mahlo”? Dikganyogo tše tše sa rategego di bakwa ke go se phethagale ga rena le tutuetšo ya “moya wa lefase” leo le re dikologilego gomme di matla kudu. (1 Joh. 2:16; 1 Bakor. 2:12) E le gore re di ganetše, re swanetše go ‘tiiša dipelo tša rena’ pele re lebeletšana le boemo bjo thata goba teko gomme re dire phetho ya gore re tla kwa Jehofa go sa šetšwe seo se diregago. (Ps. 78:8) Re na le mehlala e mentši ka Beibeleng ya bao ba ilego ba atlega ka gobane ba ile ba tiiša dipelo tša bona.—Esera 7:10; Dan. 1:8.

6, 7. Bontšha kamoo thuto ya motho ka noši e ka re thušago go dira dikgetho tše bohlale.

⁶ Tsela e nngwe ya go tiiša dipelo tša rena ke ka go ithuta Mangwalo ka phišego gotee le dikgatišo tše theilwego Beibeleng. Akanya o le boemong bjo bo latelago. A re re ke mantšiboa ao ka ona o bago le thuto ya motho ka noši. O sa tšwa go rapelela gore moya wa Jehofa o go thuše go diriša seo o ithutago sona Lentšung la gagwe. O rulagantše gore o bogele filimi e itšego thelebišeneng bošegong bjo bo latelago. O kwele gore batho ba bolela gabotse ka yona, lega go le bjalo o a tseba gore go na le moo e bontšhago boitshwaro bjo bo gobogilego le bošoro.

⁷ O naganišiša ka keletšo ya Paulo yeo e lego go Baefeso 5:3, e rego: “Bootswa le ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe goba megabaru le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena, bjalo ka ge go swanela bakgethwa.” Le gona, o gopola keletšo ya Paulo yeo e lego go Bafilipi 4:8. (E bale.) Ge o dutše o naganišiša ka keletšo ye e buduletšwego, o ipotšiša gore, ‘Ge e ba ka boomo ke fepa pelo le monagano wa-ka mananeo a bjalo, na ke latela mohlala wa Jesu wa go kwa Modimo ka mo go feletšego?’ O tla dira’ng? Na o sa dutše o tla bogela filimi yeo?

8. Ke ka baka la’ng re swanetše go boloka ditekanyetšo tšeo di phagamego tša boitshwaro le tša moya?

⁸ E tla ba phošo go theola ditekanyetšo tša rena  tša boitshwaro le tša moya, mohlomongwe re nagana gore re tiile ka mo go lekanego go ka ganetša ditla-morago tša go ba le bagwera ba babe, go akaretša le ge bagwera bao ba babe e le boithabišo bjo bo nago le bošoro le bjo bo gobogilego. Go e na le moo, re swanetše go itšhireletša le go šireletša bana ba rena ditla-moragong tše kotsi tša moya wa Sathane. Bao ba dirišago dikhomphutha ba šoma ka thata go di šireletša e le gore di se ke tša fetelwa ke virus yeo e ka phumolago tsebišo, ya šarakanya tsela yeo khomphutha e šomago ka yona gaešita le go e šomiša go hlasela dikhomphutha tše dingwe. Na le rena ga se ra swanela go phafoga ka mo go swanago e le gore re itšhireletše ‘maanong a bohwirihwiri’ a Sathane?—Baef. 6:11.

9. Ke ka baka la’ng re swanetše go ikemišetša go kwa Jehofa letšatši le lengwe le le lengwe?

⁹ Mo e ka bago letšatši le lengwe le le lengwe, ka tsela e itšego re swanelwa ke go kgetha ge e ba re tla dira dilo ka tsela ya Jehofa goba go se bjalo. E le gore re phologe, re swanetše go kwa Modimo le go phela ka go dumelelana le melao ya gagwe ya motheo e lokilego. Ka go latela mohlala wa Kriste wa go kwa gaešita le “go fihla lehung,” re bontšha gore tumelo ya rena ke ya kgonthe. Jehofa o tla re putsa ka baka la tsela ya rena ya potego. Jesu o holofeditše gore: “Yo a kgotleletšego go fihla bofelong ke yena a tlago phološwa.” (Mat. 24:13) Go molaleng gore se se nyaka gore re hlagolele sebete seo se swanetšego go etša ge Jesu a dirile.—Ps. 31:24.

Jesu—Mohlala o Mogolo wa Sebete

10. Ke dikgateletšo tša mohuta ofe tšeo re ka lebeletšanago le tšona, gona re swanetše go arabela bjang?

¹⁰ Ka ge re dikologilwe ke tsela ya go nagana ya lefase le gotee le boitshwaro bja lona, re swanetše go ba le sebete e le gore re se ke ra di dumelela go re šilafatša. Bakriste ba lebeletšana le dikgateletšo tša boitshwaro, tša leago, tša ditšhelete le bodumedi tšeo di ka dirago gore ba aroge ditseleng tša Jehofa tša go loka. Ba bantši ba lebeletšana le kganetšo ya lapa. Dinageng tše dingwe, thuto ya tlhagelelo e rutwa ka mafolofolo dikolong gomme batho ba bantši ba thomile go dumela gore Modimo ga a gona. Ga se ra swanela go fo hlokomologa dikgateletšo tšeo re lebeletšanago le tšona. Re swanetše go gata mogato e le gore re di ganetše gomme ka go rialo re itšhireletše. Mohlala wa Jesu o bontšha kamoo re ka atlegago ka gona.

11. Go naganišiša ka mohlala wa Jesu go ka re nea sebete se oketšegilego bjang?

¹¹ Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Mo lefaseng le a tlaišega, eupša betang dipelo! Ke fentše lefase.” (Joh. 16:33) Ga se a ka a ineela tutuetšong ya lefase. Ga se a ka a dumelela lefase le mo thibela go phetha thomo ya gagwe ya boboledi goba a le dumelela le dira gore a theoše ditekanyetšo tša gagwe tša borapedi bja therešo le tša boitshwaro bjo bo swanetšego, gomme le rena ga se ra swanela go dira bjalo. Ge a be a rapela, Jesu o boletše ka barutiwa ba gagwe gore: “Bona ga se karolo ya lefase go etša ge nna ke se karolo ya lefase.” (Joh. 17:16) Go ithuta le go naganišiša ka mohlala wa Jesu wa go ba le sebete go ka re nea sebete seo se nyakegago e le gore re dule re arogile lefaseng.

 Ithute go Jesu go ba le Sebete

12-14. Nea mehlala ya go bontšha ga Jesu sebete.

¹² Jesu o bontšhitše sebete seo se makatšago bodireding bja gagwe ka moka. A diriša matla a gagwe a taolo bjalo ka Morwa wa Modimo, ka sebete o ile a “tsena ka tempeleng a ntšha bohle bao ba bego ba rekiša le go reka ka tempeleng, a thenola ditafola tša baananyi ba tšhelete le dipanka tša bao ba rekišago maeba.” (Mat. 21:12) Ge madira a be a tlile go tlo golega Jesu bošegong bja gagwe bja mafelelo mo lefaseng, ka sebete o ile a a batamela e le gore a šireletše barutiwa ba gagwe gomme a re: “Ge e ba le nyaka nna, lesang ba ba sepele.” (Joh. 18:8) Nakwana ka morago, o ile a botša Petro gore a bee tšhoša ya gagwe, ka go rialo a bontšha gore mothopo wa kgodišego ya gagwe e be e se dibetša tša lefaseng, eupša e be e le Jehofa.—Joh. 18:11.

¹³ Jesu ka sebete o ile a pepentšha barutiši ba se nago lerato ba maaka ba mehleng ya gagwe gotee le dithuto tša bona tše fošagetšego. O ile a ba botša gore: “Go madimabe lena, bamangwalo le Bafarisei, baikaketši! gobane le tswalelela batho mmušo wa magodimo. . . . Le hlokomologile ditaba tše boima tša Molao, e lego, toka le kgaugelo le potego. . . . Le hlwekiša bokantle bja senwelo le mogopo eupša ka gare di tletše tše hutšwego le go hloka teka-tekano.” (Mat. 23:13, 23, 25) Go be go tla nyakega gore barutiwa ba Jesu ba be le sebete se swanago le seo ka gobane baetapele ba bodumedi ba maaka ba be ba tla tlaiša ba bangwe ba bona le go ba bolaya.—Mat. 23:34; 24:9.

¹⁴ Jesu o ile a ba le sebete gaešita le ge a be a lebeletšane le batemona. Lebakeng le lengwe, o ile a kopana le monna yo a nago le batemona yoo a bego a e-na le matla kudu mo go bego go se na motho yo a ka mo tlemago ka ketane. Ka sebete Jesu o ile a leleka batemona ba bantši bao ba bego ba laola monna yoo. (Mar. 5:1-13) Lehono, Modimo ga se a nea Bakriste matla a go dira mehlolo e bjalo. Lega go le bjalo, modirong wa rena wa go bolela le go ruta, le rena re swanetše go lwa ntwa ya moya kgahlanong le Sathane, yena yo “a foufaditšego menagano ya ba ba sa dumelego.” (2 Bakor. 4:4) Go etša tabeng ya Jesu, dibetša tša rena “ga se tša nama, eupša di matla ka Modimo bakeng sa go phethola dilo tše di tsemilwego”—dikgopolo tšeo di tsemilego medu tša bodumedi, eupša e le tša maaka. (2 Bakor. 10:4) Ge re diriša dibetša tše tša moya, re ithuta mohlaleng wa Jesu.

15. Sebete seo Jesu a bego a se bontšha se be se theilwe go eng?

¹⁵ Jesu o be a sa bontšhe sebete feela ka gobane a itira mogale, eupša o dirile bjalo ka gobane a be a e-na le tumelo. Le rena re swanetše go ba bjalo. (Mar. 4:40) Re ka hwetša bjang tumelo ya kgonthe? Le mo tabeng ye, mohlala wa Jesu o a re hlahla. O be a tseba Mangwalo ka mo go feletšego gomme a tloga a a bota. Sebetša sa Jesu e be e se tšhoša ya kgonthe, eupša e be e le tšhoša ya moya, Lentšu la Modimo. Nako le nako o be a thekga dithuto tša gagwe ka go tsopola Mangwalo. Gantši o be a thoma polelo ya gagwe ka gore: “Go ngwadilwe gwa thwe,” ke gore, Lentšu la Modimo le re. *

16. Re ka hwetša bjang tumelo e matla?

¹⁶ E le gore re be le tumelo yeo e ka fenyago diteko tše sa phemegego tšeo di tlišwago ke go ba barutiwa, re swanetše go bala le go ithuta Beibele letšatši le lengwe le le lengwe gomme re be gona dibokeng, ka go rialo re tsenya ka menaganong ya rena dithuto tšeo e lego motheo wa tumelo. (Baroma 10:17) Le gona, re swanetše go naganišiša—re nagane ka mo go tseneletšego—ka seo re ithutago sona gomme re se dumelele go fihlelela  dipelo tša rena. Ke tumelo e phelago feela yeo e ka re tutueletšago go gata mogato ka sebete. (Jak. 2:17) Le gona, re swanetše go rapelela moya o mokgethwa ka gobane tumelo ke karolo ya seenywa sa moya.—Bagal. 5:22.

17, 18. Kgaetšedi yo mongwe yo e sa lego mofsa o bontšhitše sebete bjang ge a be a le sekolong?

¹⁷ Kgaetšedi yo mongwe yo e sa lego mofsa yo a bitšwago Kitty o bone kamoo tumelo ya kgonthe e neago motho sebete ka gona. Go tloga e sa le yo monyenyane, o be a tseba gore ga se a swanela go ‘hlabišwa dihlong ke ditaba tše dibotse’ ge a le sekolong, ka gona o be a tloga a nyaka go nea barutwana-gotee le yena bohlatse. (Baroma 1:16) Ngwaga o mongwe le o mongwe o be a dira phetho ya gore a botše ba bangwe ditaba tše dibotse, eupša o be a dika-dika ka baka la poifo. Ge a be a le nywageng ya go obelela e masome-pedi, o ile a ya go tsena sekolong se sengwe. O ile a re, “Ga bjale, ke tla diriša dibaka ka moka tšeo di tlago go mpulegela, ka ge ke sa ka ka di diriša nakong e fetilego.” Kitty o ile a rapelela gore a be le sebete se swanago le sa Kriste gotee le temogo le gore a hwetše sebaka se swanetšego.

¹⁸ Letšatšing la mathomo sekolong, barutwana ba ile ba kgopelwa gore ba itsebiše. Ba mmalwa ba ile ba bolela madumedi a bona, ba tlaleletša ka gore ga ba nape ba phela ka go dumelelana le madumedi ao. Kitty o ile a lemoga gore se ke sebaka seo a bego a se rapeletše. Ge go fihla nako ya gore a itsebiše, ka kgodišego o ile a re, “Ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme mothopo wa tlhahlo ya-ka ditabeng tša borapedi le tša boitshwaro ke Beibele.” Ge a dutše a tšwela pele, barutwana ba bangwe ba ile ba bontšha ka difahlego tša bona gore ba nyatša seo a se bolelago. Eupša ba bangwe ba ile ba mo theetša gomme ka morago ba mmotšiša dipotšišo. Morutiši o ile a ba a diriša Kitty e le mohlala wa go emela seo motho a se dumelago. Kitty o tloga a thabišwa ke gore o ithutile mohlaleng wa Jesu wa go bontšha sebete.

Bontšha Tumelo le Sebete tše Swanago le tša Jesu

19. (a) Go ba le tumelo ya kgonthe go akaretša’ng? (b) Re ka thabiša Jehofa bjang?

¹⁹ Baapostola le bona ba ile ba lemoga gore mediro ya bona e bontšhago gore ba na le sebete e swanetše go thewa tumelong. Ba ile ba lopa Jesu ka gore: “Re nee tumelo e oketšegilego.” (Bala Luka 17:5, 6.) Go ba le tumelo ya kgonthe go bolela se se fetago go fo dumela gore Modimo o gona. Go akaretša go hlagolela tswalano ya kgaufsi le Jehofa, go swana le tswalano yeo ngwana yo monyenyane a bago le yona le tate yo botho le yo lerato. Solomone o ile a budulelwa go ngwala gore: “Ngwan’a-ka! Xe pelo y’axo e hlalefa, le nna pelo ya-ka e tlo thaba. Le ’tswalô la-ka le tlo hlalala, xe melomo y’axo e bolêla tša xo loka.” (Die. 23:15, 16) Ka mo go swanago, go emela ga rena melao ya motheo ya go loka ka sebete go thabiša Jehofa gomme go tseba seo go re nea sebete se oketšegilego. Ka gona, anke ka mehla re ekiše mohlala wa Jesu, re emele go loka ka sebete!

[Mongwalo wa tlase]

Na o ka Hlalosa?

• Ke’ng seo se tlago go re thuša go dula re e-kwa go sa šetšwe go se phethagale?

• Tumelo ya kgonthe e theilwe go eng, gona e ka re thuša bjang gore re be le sebete?

• Go kwa ga rena le go bontšha sebete se swanago le sa Jesu go tla feleletša ka’ng?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Na o ‘tiiša pelo ya gago’ gore e ganetše diteko?

[Seswantšho go letlakala 15]

Go swana le Jesu, re ka bontšha sebete seo se theilwego tumelong