Bodimo poslušni in pogumni kakor Kristus

»Bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.« (JAN. 16:33)

1. Kako zelo je bil Jezus poslušen Bogu?

JEZUS KRISTUS je vedno delal, kar je ugajalo Bogu. Nikoli ni niti pomislil na to, da bi bil neposlušen svojemu nebeškemu Očetu. (Jan. 4:34; Heb. 7:26) Toda na zemlji se je znašel v okoliščinah, v katerih mu ni bilo lahko biti poslušen. Sovražniki, med katerimi je bil tudi Satan, so ga vse od začetka njegovega oznanjevanja skušali bodisi prepričati, prisiliti ali pa zapeljati, da bi postal nezvest Bogu. (Mat. 4:1–11; Luk. 20:20–25) Zaradi njih je Jezus hudo trpel – tako duševno, čustveno kot fizično. Nazadnje so ga usmrtili na mučilnem kolu. (Mat. 26:37, 38; Luk. 22:44; Jan. 19:1, 17, 18) Toda Jezus je ves ta čas kljub hudemu trpljenju ostal »poslušen vse do smrti«. (Beri Filipljanom 2:8.)

2., 3. Kaj se lahko naučimo iz tega, da je bil Jezus poslušen Bogu kljub temu, da je trpel?

² Jezus se je na zemlji naučil povsem novega vidika poslušnosti. (Heb. 5:8) Morda se je predtem zdelo, da se ne more naučiti ničesar novega glede tega, kaj pomeni služiti Jehovu. Navsezadnje se je z Jehovom tesno družil neizmerno dolge veke ter bil med ustvarjanjem  Božji »spreten delavec«. (Preg. 8:30, NW) Vseeno pa je s tem, da je kot človek kljub trpljenju vztrajal v veri, dokazal, da je popolnoma zvestovdan Bogu. Jezus, Božji Sin, je tako duhovno rasel. Kaj se lahko iz tega naučimo?

³ Čeprav je bil Jezus popoln, se pri tem, ko si je prizadeval ostati povsem poslušen, ni zanašal zgolj nase. Za pomoč je prosil Boga. (Beri Hebrejcem 5:7.) Tudi mi bi morali, če želimo ostati poslušni, biti ponižni in prositi Boga za pomoč. Zato je apostol Pavel svetoval sokristjanom: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus, ki [. . .] [se je] ponižal in bil poslušen vse do smrti.« (Fil. 2:5–8) Jezus je s svojim ravnanjem dokazal, da so ljudje lahko poslušni Bogu tudi v svetu, ki je prežet s hudobijo. Toda Jezus je bil popoln. Kako pa je z nami, nepopolnimi ljudmi?

Poslušni Bogu kljub nepopolnosti

4. Kaj za nas pomeni, da smo ustvarjeni s svobodno voljo?

⁴ Bog je Adama in Evo pri ustvaritvi obdaril z razumom in svobodno voljo. Glede na to, da smo njuni potomci, imamo tudi mi svobodno voljo. Kaj to pomeni? Pomeni, da se lahko odločamo, ali bomo delali dobro ali slabo. Z drugimi besedami povedano nam je Bog dal možnost, da se lahko sami odločimo, ali ga bomo ubogali ali ne. Takšna svoboda pa s seboj prinaša tudi odgovornost. Pravzaprav je od naših odločitev odvisno, ali bomo živeli ali umrli. S svojimi odločitvami pa vplivamo tudi na ljudi okoli nas.

5. S čim se vsi bojujemo in kako smo lahko v tem boju uspešni?

⁵ Zaradi podedovane nepopolnosti poslušnost ne pride kar sama po sebi. Božjih zakonov nam ni vedno enostavno ubogati. Tudi Pavel se je moral bojevati sam s seboj, da bi ostal poslušen, saj je napisal: »Toda v svojem telesu vidim drugo postavo, ki se vojskuje proti postavi mojega uma in me vodi v ujetništvo postave greha, katera je v mojem telesu.« (Rim. 7:23) Seveda je lažje ubogati, ko se za to ni treba žrtvovati, prestajati bolečine oziroma neprijetnosti. Toda kaj storimo, ko želja, da bi bili poslušni Bogu, pride navzkriž z »željami mesa [in] željami oči«? Te negativne želje, ki so zelo močne, so posledica naše nepopolnosti pa tudi vpliva »duha sveta« okrog nas. (1. Jan. 2:16; 1. Kor. 2:12) Da bi se jim lahko upirali, moramo »pripravi[ti] svoje srce«, še preden se znajdemo v stiski oziroma skušnjavi, in biti odločeni, da bomo ubogali Jehova, pa naj se zgodi kar koli. (Ps. 78:8, NW) V Bibliji najdemo veliko zgledov ljudi, ki so bili uspešni, ker so pripravili svoje srce. (Ezra 7:10; Dan. 1:8)

6., 7. Ponazori, kako nam lahko osebno preučevanje pomaga do modrih odločitev.

⁶ Svoje srce lahko pripravimo med drugim tako, da marljivo preučujemo Sveto pismo in publikacije, ki temeljijo na njem. Zamisli si naslednje okoliščine. Današnji večer imaš namenjen osebnemu preučevanju. Pravkar si prosil Jehova v molitvi, naj ti da duha, da bi lahko v življenju ravnal po tem, kar se učiš iz njegove Besede. Za naslednji večer si načrtoval, da si boš na televiziji ogledal neki film. O njem si slišal same dobre ocene, vendar tudi veš, da vsebuje nekaj nemoralnih in nasilnih prizorov.

⁷ Premišljuješ o Pavlovem nasvetu iz Efežanom 5:3: »Nečistovanja in kakršne koli nečistosti ali pohlepa naj se med vami niti ne omenja, kot se pač spodobi svetim.« Spomniš se tudi Pavlovega nasveta iz Filipljanom 4:8. (Beri.) Medtem ko tehtaš ta navdihnjena opomina, se vprašaj: »Ali res posnemam Jezusa, ki je Boga vedno ubogal, če svoje srce in um zavestno izpostavljam takšnemu filmu?« Kaj boš storil? Ali boš film vseeno gledal?

8. Zakaj bi morali ohranjati visoka moralna in duhovna merila?

 ⁸ Naredili bi napako, če bi znižali svoja moralna in duhovna merila, ker bi si morda mislili, da smo dovolj močni, da se lahko upiramo posledicam slabe družbe – tudi kadar bi bila ta družba nasilno, nemoralno razvedrilo. Prav nasprotno, sebe in svoje otroke moramo zaščititi pred takšnim kvarnim vplivom Satanovega duha. Uporabnik računalnika naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi zaščitil svojo opremo pred virusi, ki bi lahko uničili njegove podatke, vplivali na delovanje računalnika ali ga celo onesposobili oziroma izkoristili za to, da bi se širili na druge računalnike. Ali naj bi kaj manj skrbeli za svojo zaščito, ko gre za Satanove »spletke«? (Efež. 6:11)

9. Zakaj moramo biti odločeni, da bomo vsak dan ubogali Jehova?

⁹ Domala vsak dan se moramo glede česa odločiti, ali bomo ravnali tako, kakor je všeč Jehovu ali ne. Da bi bili rešeni, moramo ubogati Boga in živeti po njegovih pravičnih merilih. Če smo pripravljeni posnemati Kristusa v poslušnosti »vse do smrti«, kažemo, da je naša vera pristna. Jehova nas bo za takšno zvestobo nagradil. Jezus je obljubil: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 24:13) Jasno je, da za to potrebujemo pravi pogum, takšnega, kakršnega je imel Jezus. (Ps. 31:24)

Jezus – največji zgled poguma

10. Katere pritiske morda doživljamo in kako naj bi se nanje odzvali?

¹⁰ Ker smo obdani z nazori in ravnanjem tega sveta, moramo biti pogumni, da se ne bi z njimi okužili. Zaradi moralnih, družbenih, finančnih in verskih pritiskov bi se nam lahko zgodilo, da bi skrenili z Jehovovih pravičnih poti. Mnogim nasprotujejo njihovi družinski člani. V nekaterih državah izobraževalne ustanove bolj vsiljivo kakor kdaj prej propagirajo evolucijsko teorijo, ateizem pa postaja vse privlačnejši. Pred takšnimi pritiski si ne moremo kar zatiskati oči in stati križem rok. Moramo se jim upreti in se s tem zaščititi. Glede tega, kako lahko to storimo, nam je dal zgled Jezus.

11. Kako nam lahko premišljevanje o Jezusovem zgledu pomaga, da postanemo še bolj pogumni?

¹¹ Jezus je rekel svojim učencem: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.« (Jan. 16:33) On ni svetnemu vplivu nikoli popustil. Nikdar ni dovolil, da bi ga svet odvrnil od oznanjevanja oziroma ga navedel na to, da bi znižal svoja merila glede pravega čaščenja in ravnanja. V tem bi ga morali posnemati. Jezus je v molitvi o svojih učencih dejal tole: »Niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Jan. 17:16) Če torej preučujemo dogodke, iz katerih je razvidna Jezusova neustrašnost, in o tem premišljujemo, bomo lahko dobili pogum, ki ga potrebujemo za to, da bi ostali ločeni od sveta.

 Razmislimo o tem, kako pogumen je bil Jezus, in ga posnemajmo

12.–14. Navedi primere, v katerih je Jezus pokazal pogum.

¹² Jezus je med celotnim služenjem na zemlji kazal, da je zelo pogumen. Z avtoriteto, ki jo je imel kot Božji Sin, je neustrašno »šel v tempelj in izgnal vse, ki so v njem prodajali in kupovali. Menjalcem je prevrnil mize in tistim, ki so prodajali golobe, je prevrnil klopi.« (Mat. 21:12) Zadnjo noč njegovega življenja na zemlji so prišli ponj vojaki, da bi ga aretirali. Ker je želel zaščititi svoje učence, je pogumno stopil pred vojake in jim rekel: »Če torej iščete mene, pustite njim oditi.« (Jan. 18:8) Nekaj trenutkov pozneje je zapovedal Petru, naj odloži svoj meč, in tako pokazal, da se ne zanaša na dobesedno orožje, temveč na Jehova. (Jan. 18:11)

¹³ Jezus je neustrašno razgaljal neljubeče lažne učitelje svojih dni in njihove krive nauke. »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zapirate nebeško kraljestvo,« jim je rekel. »Zanemarjate [. . .] to, kar je v Postavi pomembnejše, namreč pravico, usmiljenje in zvestobo. [. . .] Kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna plena in nezmernosti.« (Mat. 23:13, 23, 25) Poguma pa ni potreboval samo Jezus, temveč tudi njegovi učenci, saj so lažni verski voditelji, kot je bilo napovedano, pozneje preganjali tudi njih in nekatere celo ubili. (Mat. 23:34; 24:9)

¹⁴ Jezus pa se je pogumno postavil po robu tudi demonom. Nekoč je naletel na z demoni obsedenega moškega, ki je bil zaradi tega tako močan, da ga niso mogli ukrotiti niti s tem, da so ga vklenili v verige. Jezus je iz tega človeka brez strahu izgnal številne demone, ki so ga imeli v oblasti. (Mar. 5:1–13) Bog danes kristjanom ne daje sposobnosti, da bi delali takšne čudeže. Vseeno pa pri našem oznanjevanju in poučevanju bijemo duhovni boj zoper Satana, tistega, ki je »neverujočim [. . .] zaslepil um«. (2. Kor. 4:4) In tako kakor Jezus se tudi mi ne bojujemo »z mesenim orožjem, temveč s takšnim, ki ima v Bogu moč, da podre to, kar je močno utrjeno« – globoko vsajene, a napačne verske zamisli. (2. Kor. 10:4) Od Jezusa pa se lahko veliko naučimo tudi glede tega, kako bi morali uporabljati duhovno orožje.

15. Na čem je temeljil Jezusov pogum?

¹⁵ Jezusov pogum ni temeljil na pretirani samozavesti, temveč na veri. Enako bi moralo biti z nami. (Mar. 4:40) Kako pa si lahko pridobimo resnično vero? Pri tem nam lahko znova pomaga Jezusov zgled. Jezus je zelo dobro poznal Svete spise in jim je povsem zaupal. Njegovo orožje ni bil dobesedni meč, ampak meč duha, Božja Beseda. To, kar je učil, je znova in znova utemeljeval s Svetimi spisi. Pogosto je pričel z besedami »Pisano je«, pri čemer je imel v mislih Božjo Besedo. *

16. Kako si lahko okrepimo vero?

¹⁶ Da bi si pridobili vero, s katero bomo lahko prestali preizkušnje, ki jih prej ali slej doživi vsak Kristusov učenec, moramo vsak dan brati in preučevati Biblijo ter obiskovati krščanske shode. Tako namreč vsajamo v svoj um resnice, ki so gradniki vere. (Rim.  10:17) Poleg tega moramo o tem, kar se učimo, tudi poglobljeno premišljevati, saj tako dovolimo, da se nam naučeno vsidra v srce. K pogumnim dejanjem nas namreč lahko navede samo vera, ki je živa. (Jak. 2:17) Poleg tega moramo moliti za svetega duha, saj je vera del njegovega sadu. (Gal. 5:22)

17., 18. Kako je neka mlada sestra v šoli ravnala pogumno?

¹⁷ Mlada sestra Kitty je na lastni koži izkusila, kako prava vera navda človeka s pogumom. Že v otroštvu je vedela, da se v šoli ne bi smela sramovati dobre novice, zato si je iskreno želela, da bi lahko sošolcem temeljito pričevala. (Rim. 1:16) Vsako leto je bila odločena, da jim bo spregovorila o dobri novici, vendar ji je vedno znova zmanjkalo poguma. V svojih poznih najstniških letih pa je pričela obiskovati drugo šolo. Tokrat si je rekla: »Nadoknadila bom vse, kar sem doslej zamudila.« Jehova je prosila za pogum, kakršnega je imel Kristus, za primerno priložnost in za to, da bi bila taktna.

¹⁸ Na prvi šolski dan je učitelj zaprosil učence, naj se posamično predstavijo celotnemu razredu. Nekateri so omenili, katere vere so, in dodali, da njihova vera nima tako velikega vpliva nanje. Kitty je v tem videla priložnost, za katero je molila. Ko je prišla vrsta nanjo, je samozavestno dejala: »Sem Jehovova priča in v življenju me glede duhovnih in moralnih reči vodi Sveto pismo.« Ko je še naprej govorila, so nekateri učenci pričeli zavijati z očmi. Drugi pa so ji pozorno prisluhnili in ji kasneje postavljali vprašanja. Učitelj je dejal, da je Kitty dober primer človeka, ki se zna postaviti za to, kar verjame. Kitty je bila zelo vesela, da ji je Jezusov zgled pomagal, da je zbrala pogum.

Kažimo takšno vero in pogum, kakor ju je Kristus

19. a) Kaj spada k resnični veri? b) Kako lahko razveseljujemo Jehova?

¹⁹ Apostoli so se prav tako kakor Jezus zavedali, da morajo njihova pogumna dejanja izvirati iz vere. Prosili so ga namreč: »Daj nam več vere.« (Beri Luka 17:5, 6.) Imeti pravo vero ne pomeni zgolj verjeti, da Bog obstaja. K njej spada to, da razvijemo močan, zaupen odnos z Jehovom, takšnega, kakršnega ima majhen otrok s svojim prijaznim in ljubečim očetom. Salomon je pod navdihnjenjem napisal: »Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce, in radovale se bodo ledice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno.« (Preg. 23:15, 16) Tako se tudi Jehova veseli, ko se pogumno postavimo na stran pravičnih načel. In ker to vemo, smo samo še bolj pogumni. Zato le vselej posnemajmo Jezusa in se pogumno postavimo za to, kar je prav!

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kaj nam pomaga, da smo lahko kljub nepopolnosti poslušni?

• Na čem temelji resnična vera in kako nam lahko pomaga, da smo pogumni?

• Kaj pozitivnega prinese to, da smo poslušni Bogu in pogumni kakor Kristus?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Ali »priprav[ljaš] svoje srce«, tako da se boš lahko uprl skušnjavam?

[Slika na strani 15]

Jezus je kazal pogum, ki je temeljil na veri, in tudi mi ga lahko.