Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Jelalokjen eo jen Anij ej Aurõktata

Jelalokjen eo jen Anij ej Aurõktata

Jelalokjen eo jen Anij ej Aurõktata

“Ij watõk men otemjej menin jerata kin wõt men eo eaurõktata: aõ jelã Christ Jesus.”​—PIL. 3:8, UBS.

1, 2. Ta jokãlet eo jet ian dri Kristian ro rar kõmõne, im etke?

 JEN ien eo ke Robert ear jino jikuul ear juõn dri jikuul ekanuij emõn an katak. Ke ear drualitõk wõt an yiõ, juõn ian dri kaki ro an ear lolok e ilo mweo imõn im ba ñõn e bwe emaroñ lo tõbrõk ilo jabrewõt men. Kõra eo ear ba ñõn e bwe ej kejatrikrik bwe juõn ran enaj erom juõn taktõ. Kin an kar utiej katak ko an ilo High School, ear maroñ etal ñõn jabrewõt ian university ko remõntata ilo ailiñ eo an. Bõtab Robert ear kãlet bwe en jab jibarek men in me elõñ armij rar watõke einwõt juõn men ejeja ilo mour in bwe en jibarek mejenkajik eo an ñõn jerbal einwõt juõn regular pioneer.

2 Einwõt Robert, eor ien ko rej bellok ñõn elõñ dri Kristian ro redrik im reridto ñõn air kakõmõnmõnlok mour ko air ilo jukjuk im ber in. Jet rej kãlet ñõn jab kortokjen ien kein rebellok ñõn ir, bwe ren maroñ jibarek mejenkajik ko ilo jitõb. (1 Kor. 7:​29-​31) Ta eo ear kamakõt dri Kristian ro einwõt Robert ñõn mõnõnõ in kate ir ilo jerbal in kwalok nan? Kobalok iben yokwe eo air ñõn Jeova me ej un eo elaptata unin air kate ir, rej kwalok air kamolol kin jelalokjen eo eaurõktata jen Anij. Kwonañin ke lemnok kin ewi wãwen naj kar mour eo am elañe kwar jab katak kin mol eo? Ar lemnok kin jet ian jerammõn ko jej lõñliñ kaki itok wõt jen an Jeova katakin kij, men in enaj jibõñ kij ñõn drebij wõt ar kamolol kin nuuj eo emõn im kijejeto ilo ar jaketo-jaketak ñõn ro jet.

Juõn Jerammõn Elap kin an Anij Katakin Kij

3. Etke jemaroñ liki bwe Jeova ej mõnõnõ in katakin armij ro rejjab wãppen?

3 Kin an lukkun emõn, Jeova ej mõnõnõ in katakin armij ro rejjab wãppen. Ilo an kanan kin Kristian dri kabit ro, buk in Aiseia ej ba: “Inaj katakin armij ro am im lelok ñõn ir jerammõn im ainemmõn.” (Ais. 54:13, UBS) Nan kein rej bareinwõt jerbal ñõn ‘s̃ip ro jet’ an Kraist. (Jon 10:16) Men in ej alikar jen juõn kanan emwij an jejit kitien ilo ran kein ar. Ilo juõn vis̃õn, Aiseia ear lo an armij ro jen ailiñ ko otemjej ibweptok ñõn kabuñ eo emol. Ej kwalok bwe rej ba ñõn dron: “Jen wõnliñlok ñõn tol an Jeova, ñõn imõn Anij an Jekob; im E naj katakin kij kin ial ko An, im je naj etetal ilo ial ko An.” (Ais.​2:1-3) Ej juõn jerammõn elap kin an Anij katakin kij!

4. Ta menin aikwij eo Jeova ekõnan jen ro ej katakin ir?

4 Ewi wãwen jemaroñ tellokin ñõn bõk tokjen jen jelalokjen eo jen Anij? Menin aikwij eo elaptata ej bwe juõn armij ej aikwij etã buruen im biruru katakini. Dri jeje sam eo Devid, ear je: “Jeova ej emõn im wãnik, . . . [ro] etã burueir E naj katakin ir ilo ial eo An.” (Sam 25:​8, 9) Im Jisõs ear ba: “Kom mol, O Jema, Iroij in lõñ im lõl, bwe Kw’ar noj men kein jen dri meletlet im dri jelalokjen, im Kw’ar kwaloki ñõn niñniñ ro.” (Luk 10:21) Kwojjab ke iñjake am druaklok ñõn Anij eo me “ej lelok joij ñõn ro dri etã burueir”?​—1 Pit. 5:5.

5. Ilo wãwen it eo wõt me jar maroñ bõk jelalokjen eo kin Anij?

5 Einwõt ro dri korijeran Jeova, jemaroñ ke ba bwe jar jela mol eo ikijen maroñ ak meletlet eo ar mõke? Jaab. Ilo mol, jeban kar bõk jelalokjen eo kin Anij ikijen maroñ eo ar mõke. Jisõs ear ba: “Ejelok armij ej maroñ itok ñõn iba elañe Jema eo E ar jilkintok Iõ E jab ibertok e.” (Jon 6:​44) Ikijen jerbal in kwalok nan im ikijen jitõb kwojarjar, Jeova ej karuaklok kajjojo armij ro me rej einwõt s̃ip, ak ‘menin aurõk ko an ailiñ otemjej.’ (Hag. 2:7, UBS) Kwojjab kamolol ke bwe kwoj juõn ian ro me Jeova ear karuaklok ñõn Nejin?​—Riit Jeremaia 9:​23, 24, UBS.

Kajur eo ñõn Kakõmõnmõnlok Mour ko an Armij

6. Ta tokjen ko rekabwilõñlõñ rej jelet armij ro ikijen air bõk jelalokjen eo kin Jeova?

6 Ilo an kajerbal nan in kõkkar ko, kanan eo an Aiseia ear pijaik wãwen ej oktõk karkar ko karkarin armij ilo ran kein ar. Armij ro me rekin lej rej oktõk im kõmõn ainemõn. (Riit Aiseia 11:​6-​9.) Ro me rekin kijirãte dron kin an oktõk kil ko kiliir, ailiñ ko air, bwij ko bwijjiir, ak bar un ko jet kin mõnit eo air, emwij air katak ñõn jokwe im burukuk iben dron. Ej einwõt ñe emwij air “wure jãji ko air ilo plau ko.” (Ais. 2:4) Ta unin oktõk kein rekabwilõñlõñ? Emwij an armij ro bõk jelalokjen eo kin Jeova im jerbale ilo mour ko air. Meñe dri korijer ro an Anij rejjab wãppen, rej ejaake juõn rolul in jimjãn jimjãtin emol ibelakin lõl. Kin an nuuj eo emõn karel armij ro ibelakin lõl im kalle leen ko remõn, men in ej kamol bwe jelalokjen eo jen Anij eaurõk.​—Mat. 11:19.

7, 8. (a) Ta jet ian “me in tarinae ko rebbin” me jelalokjen eo jen Anij ear jibõñ armij ro ñõn joloki? (b) Ta eo ej kwalok bwe jelalokjen eo jen Anij ej bõktok nebar ñõn Jeova?

7 Dri jilik Paul ear keiri jerbal in kwalok nan eo an dri korijer ro an Anij ñõn tõrinae eo ilo jitõb. Ear je: “Kein tarinae ko kimij kejerbali ilo am tarinae rejjab kein tarinae ko an lõl, ak kein tarinae ko rekajur an Anij, ko rej kokkure me in tarinae ko rebbin. Kimij kokkure aitwerõk ko rewan; im jolallok aoleb menin utiej buru ko rej jutak nae ad jelãlokjen kin Anij.” (2 Kor. 10:​4, 5, UBS) Ta jet ian “me in tarinae ko rebbin” me jelalokjen eo jen Anij ej kanemkwoj armij jeni? Katak ko rewan, mõntin kajitõbtõb ko, im meletlet eo an armij, erkein ej jejjo wõt ian men ko. (Kol. 2:8) Jelalokjen eo jen Anij ej jibõñ armij ñõn jolok mõnit ko renana im kadreklok karkar ko karkarin Anij. (1 Kor. 6:​9-​11) Ej kakõmõnmõnlok mour in baamle ko. Im ej lelok ñõn ro ejelok air kejatrikrik juõn mour eor tokjen. Eñin ej kain jelalokjen eo me jej aikwiji ranin.

8 Juõn ian karkar ko me Jeova ej jibõñ armij ro an ñõn kadreklok ej mol, einwõt bwebwenato in tok ilõl ej kwalok. (Hib. 13:18) Juõn kõra ilo ailiñ in India ear mõnõnõ in katak Baibel eo im tokelik ear erom juõn dri kwalok nan ejañin baptais. Juõn ran ke ear jeblak ñõn mweo imõn jen an kar jibõñ ilo jerbal in ekkal Mon Kwelok eo, ear lo juõn kein tõreejab kõmõn jen gold me drualitõk buki dala wõnan iturin juõn jikin kõtar bus. Meñe ear jeramel ak ear bõklok kein tõreejab eo ñõn mõn bõlijmãn bwe ren bukot armij eo an. Bõlijmãn eo ijo ear bwilõñ! Tokelik, bar juõn bõlijmãn ear kajitõk iben kõra eo, “Etke kwar beek ñõn karol kein tõreejab eo?” Lio ear kemelele, “Katak ko ilo Baibel rar ukot iõ, im kiõ ij juõn armij emol.” Ilo bwilõñ, leo ear ba ñõn elder eo me ear etal iben kõra eo ñõn mõn bõlijmãn: “Elõñlok jen 38 million armij ro ilo ailiñ in. Elañe kom maroñ jibõñ joñoul armij ñõn oktõk im einwõt kõra in, enaj kar juõn tõbrõk elap.” Ñe jej lemnok kin wãwen an jelalokjen eo jen Anij ukot mour ko an million armij ro, men in ej letok elõñ un ko ñõn ar nebar Jeova.

9. Ewi wãwen an armij ro maroñ kõmõn oktõk ko relap ilo mour ko air?

9 Kajur eo jen Nan in Anij ñõn ukot mour an armij, bareinwõt jibõñ eo Jeova ej letok ikijen jitõb kwojarjar eo an, rej kamaroñ armij ro ñõn kõmõn oktõk ko relap ilo mour ko air. (Rom. 12:2; Gal. 5:​22, 23) Ilo Dri Kolosse 3:​10 ej ba: “Kom ar kõnõk armij ekãl, kõkãl e ñõn jelalokjen im ilo wãwen Eo e ar kõmõnmõne.” Ennan eo ej walok ilo Nan in Anij, Baibel eo, eor an kajur ñõn kwalok kain lukkun armij rot eo iloa, im emaroñ ukot wãwen juõn ej lemnok im bareinwõt wãwen an iñjake kin men ko. (Riit Dri Hibru 4:​12.) An juõn armij bõk jelalokjen eo ejime kin Jeje ko im an ukot mour eo an ekkar ñõn kien ko rekwojarjar an Jeova, emaroñ kõmõn bwe en erom jeran Anij, kin kejatrikrik eo ñõn mour in drio.

Kapojõk ñõn Ilju im Jeklaj

10. (a) Etke Jeova wõt emaroñ kapoj kij ñõn ilju im jeklaj? (b) Ta oktõk ko relap me mõtõn jidrik renaj jelet aolepen lõl?

10 Jeova wõt emaroñ jibõñ kij kapojõk ñõn ilju im jeklaj kinke ejela ta eo ej ber iman. Ejela kin ta naj wãwen ilju im jeklaj eo an armij. (Ais. 46:​9, 10) Kanan eo ilo Baibel ej kwalok bwe “ran eo elab an [Jeova] ebak.” (Zeph. 1:​14, UBS) Ikijen ran eo, nan ko ilo Jabõn Kennan Ko 11:4 renaj jejit kitieir. Ej ba: “Mweiuk ko ejelok tokjeir, ilo ran eo ran in illu; a wãnik ej lomoren jen mij.” Ñe ien ekajet eo an Jeova ej itok ñõn kokkure lõl eo an Setan, men eo enaj aurõktata ej jutõk eo ar iben Anij. Enaj ejelok tokjen jããn. Ilo mol, Baibel eo ej ba: “Renaj jolok gold im silver ko air na iloan ial ko einwõt kobij.” (Ezek. 7:​19, UBS) Ar jelalok iman kin men in ej jibõñ kij ñõn emakõt ilo meletlet kiõ.

11. Ta juõn ian wãwen ko me jelalokjen eo jen Anij ej jibõñ kij bwe jen pojõk ñõn ilju im jeklaj?

11 Juõn wãwen me jelalokjen eo jen Anij ej kapoj kij ñõn itok eo an ran eo an Jeova ej ikijen an jibõñ kij ñõn likit men ko raurõktata ilo mour eo ar. Dri jilik Paul ear jeje ñõn Timote: “Kwon kowe ro dri mweie kin men ko an lõl in, bwe ren jab kejatrikrik ir kin mweiuk ko mweiuk torlok, a kin Anij.” Meñe ejjab lukkun lõñ ar jããn, jemaroñ bõk tokjen jen nan in kakabilek in jen Anij. Men in ej kitibuj ta? Ijellokin ar koorlok mweiuk ko, jej aikwij kate kij ñõn “kõmõnmõn emõn” im “mweie kin jerbal ko remõn.” Ilo ar likit men ko lor jitõb moktata ilo mour ko ar, jej ‘mõke kamweikwiuk kij kin foundes̃õn emõn mae ien ej itok, bwe jen bõk mour eo emol.’ (1 Tim. 6:​17-​19) Kain karmijete rot in ej kwalok meletlet, kinke, einwõt Jisõs ear ba, “eor ke tokjen ñe juõn armij ej jibadrek bwe men otemjej ilõl in ren an, ak mour eo an ejako jene?” (Mat. 16:26, 27, UBS) Ilo ar lemnok kin an ebaktok ran eo an Jeova, kajjojo iar ej aikwij kajitõk: ‘Ij koorlok mweiuk ko ñõn ia? Ij korijer ñõn Anij ke ak mweiuk ko?’​—Mat. 6:​19, 20, 24.

12. Etke jen jab ebwer elañe jet rej kajitokjen jerbal in kwalok nan eo ar?

12 Men eo eaurõktata ian “jerbal ko remõn” an dri Kristian ro me ej alikar ilo Baibel eo ej jerbal in lomor eo ñõn kwalok nan kin Ailiñ eo im kõmõn dri kalor ro. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Einwõt ear walok ilo ebeben eo kein kajuõn, jet remaroñ kajitokjen jerbal in kwalok nan eo ar. (Riit 1 Dri Korint 1:​18-​21.) Bõtab men in ejjab ukot aurõkin ennan eo ar, im ejjab kadriklok aurõkin ar lelok ien ñõn jabrewõt ñõn likit air tõmak ilo ennan eo kiõ ke ejja or wõt ien. (Rom. 10:13, 14) Ke jej jibõñ ro jet ñõn bõk tokjen jen jelalokjen eo jen Anij, jenaj bõk elõñ jerammõn ko.

Bõk Jerammõn kin Ar Karmijete Kõnan Ko

13. Ta ko dri jilik Paul ear karmijeti kin wõt nuuj eo emõn?

13 Mokta jen an kar erom juõn dri Kristian, kar katakin dri jilik Paul ñõn lo tõbrõk ilo jukjuk im ber eo an dri Ju ro. Ke ear bwelen 13 yiõ ridtõn, ear emakõt jen bukwon eo an ilo Tarsõs ñõn Jerusalem bwe en katak jen dri kaki eo eutiej etan Gameliel me ear katakin kin Kien ko an dri Ju ro. (Jerb. 22:3) Ejjabto, ear alikar an Paul meletletlok jen ro mõtõn, im ñe ear wõnmanlok wõt ilo an katak, emaroñ kar wõnliñlok ñõn jerbal ko reutiej ilo kabuñ eo an dri Ju. (Gal. 1:​13, 14) Ke ear tõmak nuuj eo emõn im ear jino kõmõne jerbal in kwalok nan eo, ear etal jen aolep men ko ear kõmõni mokta. Paul ear ke ajlok kin bebe eo ear kõmõne? Jaab. Ilo mol, ear je: “Ij watõki men otemjej jerata wõt, kin an kanuij emõn aõ jela Kraist Jisõs aõ Iroij: kin Eo men ko otemjej aõ re joko, im ij watõki kwobij.”​—Pil. 3:8.

14, 15. Ta jerammõn ko jej loi einwõt ‘dri jerbal ro iben Anij’?

14 Einwõt Paul, dri Kristian ro ranin rej karmijete kõnan ko air bwe ren kwalok nan. (Mark 10:29, 30) Eor ke jabrewõt jerammõn jenaj likjõp jen ar bõke kin ar kõmõne men in? Robert, eo me kar konono kake ilo jinoin katak in, ej bõk ejja lemnok eo wõt an elõñ ke ear ba: “Ijjab ajlok ñõn jidrik. Jerbal in kwalok nan full-time ear bõktok lõñliñ im juburu, im ear kamaroñ iõ ñõn ‘erjoñ im lo bwe Jeova e joij.’ Jabrewõt ien ij karmijete kõnan ko ilo kõniek bwe in jibarek mejenkajik ko ilo jitõb, aolep ien Jeova ej kejerammõn iõ elaplok jen joñõn eo iar karmijeteiki. Ej einwõt ñe iar jab karmijete jabrewõt men. Iar bõk wõt jerammõn!”​—Sam 34:8; Ken. 10:22.

15 Elañe kwar bõk kwonam ilo jerbal in kwalok nan im katakin eo iomin elõñ yiõ ko, ejelok berre bwe ear bar or ien ko rebellok ñõn am erjoñ im lo bwe Jeova ejoij. Eor ke ien ko me kwar iñjake jibõñ eo jen jitõb eo an ke kwar jiroñ ro jet kin nuuj eo emõn? Kwonañin ke kar lo an ro jet mejen mõnõnõ ke Jeova ear kebellok burueir ñõn roñjake ennan eo? (Jerb. 16:14) Jeova enañin ke kar jibõñ yuk ñõn namejelan abañ ko, bwelen ilo an kebellok juõn ial ñõn am kalaplok ijo kwonam ilo jerbal in kwalok nan? Enañin ke kar rejetak yuk ilo ien ko rebin, im kamaroñ yuk ñõn wõnmanlok wõt ilo am korijer ñõn e ilo ien eo kwar iñjake am mõjino? (Pil. 4:​13) Ñe jej mõke lo an Jeova jibõñ kij ke jej kõmõne jerbal in kwalok nan eo, enaj kalaplok ar tõmak bwe emol an ber im laplok ar ebake e. (Ais. 41:10) Ejjab ke juõn jerammõn ñõn erom juõn ian ‘dri jerbal ro iben Anij’ ilo jerbal eo elap kin jelalokjen eo jen Anij?​—1 Kor. 3:9.

16. Ewi wãwen am iñjake kin jibarbar ko am im men ko kwoj karmijeti kin jelalokjen eo jen Anij?

16 Elõñ armij rej kejatrikrik bwe renaj kõtõbrõk juõn men ekanuij aurõk ilo tõre eo rej mour. Emwij ar lo bwe tõbrõk ko relap ilo lõl in ekkã melokloki. Bõtab, jerbal ko me armij ro an Jeova rej kõmõni ranin ñõn kokwojarjar ãt eo etan renaj berwõt ilo bwebwenato ko an ro dron Anij. Naj kememeji ñõn in drio. (Ken. 10:7; Hib. 6:​10) Jen kaurõk jerammõn eo ilo ar bõk kwonad ilo jerbal eo me enaj berwõt ilo bwebwenato ko kin jelalokjen eo jen Anij.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Ta menin aikwij eo Jeova ekõnan jen ro me ej katakin ir?

• Ewi wãwen jelalokjen eo jen Anij ej kakõmõnmõnlok mour ko an armij?

• Ilo wãwen it ko jej bõk jerammõn kin ar jibõñ ro jet ñõn bõk tokjen jen jelalokjen eo jen Anij?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 23]

Ro rej bõk katak jen Jeova rej ejaake juõn rolul in jimjãn jimjãtin emol ibelakin lõl

[Pija eo ilo peij 24]

Ejjab ke juõn jerammõn ñõn erom juõn “dri jerbal iben Anij”?