Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mohola o Phalago Tšohle wa Thuto ya Modimo

Mohola o Phalago Tšohle wa Thuto ya Modimo

Mohola o Phalago Tšohle wa Thuto ya Modimo

“Ruri ke sa dutše ke tšea dilo tšohle e le go loba ka baka la mohola o phalago tšohle wa tsebo ya Kriste Jesu.”—BAFIL. 3:8.

1, 2. Bakriste ba bangwe ba dirile diphetho dife, gona ka baka la’ng?

GO TLOGA ge e sa le yo monyenyane, Robert o be a šoma gabotse sekolong. Ge a be a e-na le nywaga e seswai feela, yo mongwe wa barutiši ba gagwe o ile a etela lapa labo gomme a mmotša gore a ka ba selo se sengwe le se sengwe seo a nyakago go ba sona. Morutišigadi yoo o ile a mmotša gore o holofela gore ka letšatši le lengwe e tla ba ngaka. Pego ya bokgoni bja gagwe bjo a bo bontšhitšego sekolong se se phagamego, e be e dira gore a swanelege go tsena yunibesithi efe le efe e kaone nageng ya gabo. Eupša Robert o ile a kgetha go lahlegelwa ke seo batho bantši ba se lebelelago e le sebaka se se botse sa bophelo ka moka e le gore a hlankele e le mmulamadibogo wa nako e tletšego.

2 Go swana le Robert, Bakriste ba bantši—ba banyenyane le ba bagolo—ba na le dibaka tša go atlega tshepedišong ya gona bjale ya dilo. Ba bangwe ba kgetha go se diriše dibaka tše ka botlalo, e le gore ba tšwetše pele dipakane tša moya. (1 Bakor. 7:29-31) Ke’ng seo se tutuetšago Bakriste ba bjalo ka Robert go dira modiro wa boboledi ka mafolofolo? Go tlaleletša lebakeng le legolo la bona la go rata Jehofa, ba thabela mohola o phalago tšohle wa thuto ya Modimo. Na morago bjalo o ile wa nagana kamoo bophelo bja gago bo ka bego bo bile ka gona ge nkabe o se wa rutwa therešo? Go naganišiša ka tše dingwe tša ditšhegofatšo tše dikgolo tšeo re di thabelago ka baka la go rutwa ke Jehofa go tla re thuša go boloka tebogo ya rena ya ditaba tše dibotse le go ba mafolofolo ge re boledišana le ba bangwe.

Ke Tokelo go Rutwa ke Modimo

3. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Jehofa o ikemišeditše go ruta batho ba sego ba phethagala?

3 Ka baka la go loka ga gagwe, Jehofa o ikemišeditše go ruta batho ba sego ba phethagala. Ge e porofeta ka Bakriste ba tloditšwego, Jesaya 54:13 e re: “Baaxi ba xaxo ka moka ba tlo rutwa ke Morêna; ’me moláô wa bana ba xaxo e tlo ba o moxolo.” Mantšu ao a šoma le go “dinku tše dingwe” tša Kriste. (Joh. 10:16) Se se bonagala gabotse boporofeteng bjo bo phethagalago mehleng ya rena. Ponong Jesaya o ile a bona batho ba tšwago ditšhabeng ka moka ba kgeregela borapeding bja therešo. O ba hlalositše ba boledišana ba re: “A re yeng, re rotoxêlê thabeng ya Morêna, Ngwakong wa Modimo wa Jakobo, a re rutê ’tsela tš’axwe.” (Jes. 2:1-3) Ruri ke tokelo e kgolo go rutwa ke Modimo!

4. Ke’ng seo Jehofa a se nyakago go bao a ba rutago?

4 Re swanetše go dira’ng gore re hwetše thuto ya Modimo? Selo sa bohlokwa ke gore motho a be bonolo gomme e be yo a rutegago. Mopsalme Dafida o ngwadile gore: “Morêna ké yo botse, ké wa xo loka; . . . babôtlana ó ba ruta tsela y’axwe.” (Ps. 25:8, 9) Le gona, Jesu o boletše gore: “Ke go tumiša phatlalatša, wena Tate, Morena wa legodimo le lefase, gobane o utetše ba bohlale le ba tlhaologanyo dilo tše ka kelohloko gomme wa di utollela bana.” (Luka 10:21) Na ga o ikwe o gogelwa go Modimo yo a ‘neago baikokobetši botho bjo bo sa swanelago’?—1 Pet. 5:5.

5. Ke’ng seo se re thušitšego go tseba Modimo?

5 Bjalo ka balatedi ba Jehofa, na re ka re bohlale bja rena ke bona bo dirilego gore re hwetše ditherešo? Aowa. Ge e le gabotse, re be re ka se kgone go tseba Modimo ka bohlale bja rena feela. Jesu o itše: “Ga go motho yo a ka tlago go nna ge a sa gogwe ke Tate yo a nthomilego.” (Joh. 6:44) Jehofa o diriša modiro wa boboledi le moya o mokgethwa go goga batho ba swanago le dinku, e lego “matsaka a dithšaba ka moka.” (Hag. 2:7) Na ga o thabišwe ke go ba yo mongwe wa dinku tšeo Jehofa a di gogetšego go Morwa wa gagwe?—Bala Jeremia 9:23, 24.

Matla a go Kaonefatša Maphelo

6. Go “tseba Morêna” go ka ba le mafelelo afe a mabotse go batho?

6 Boporofeta bja Jesaya bo diriša dipapišo go bontšha kamoo phetogo ya dimelo tša batho e diregago ka gona mehleng ya rena. Batho bao pele e bego e le bo-ntwa-dumela ba fetogile ba khutšo. (Bala Jesaya 11:6-9.) Bao pele e bego e le manaba ka baka la botšhaba, semorafo, setšo goba lebaka le lengwe la setlogo ba ithutile go dula gotee ka khutšo. Ge go bolelwa ka tsela ya seswantšhetšo, ba ‘rutše megoma ka ditšhoša tša bona.’ (Jes. 2:4) Ke’ng se se bakilego phetogo ye? Batho ba ba “tseba Morêna” gomme ba diriša tsebo yeo maphelong a bona. Le ge bahlanka ba Modimo ba se ba phethagala, ba bopa karolo ya borwarre bja lefase ka bophara. Go ipiletša ga ditaba tše dibotse legohleng gotee le seenywa se sebotse seo di se tšweletšago ke bohlatse bja mohola wa thuto ya Modimo.—Mat. 11:19.

7, 8. (a) “Dilo tše di tsemilwego” tšeo thuto ya Modimo e thušago batho go di phethola ke dife? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore thuto ya Modimo e tumiša Jehofa?

7 Moapostola Paulo o ile a swantšha modiro wa boboledi wa bahlanka ba Modimo le ntwa ya moya. O ngwadile gore: “Dibetša tša ntwa ya rena ga se tša nama, eupša di matla ka Modimo bakeng sa go phethola dilo tše di tsemilwego. Gobane re phethola dikeleletšo le selo se sengwe le se sengwe seo se phagamego seo se iphagamišetšago tsebo ya Modimo.” (2 Bakor. 10:4, 5) “Dilo tše di tsemilwego” tšeo thuto ya Modimo e lokollago batho go tšona ke’ng? Morwalo wa dithuto tša maaka, ditumela-khwele le difilosofi tša batho, ge re bolela mehlala e sego kae feela. (Bakol. 2:8) Thuto ya Modimo e thuša batho go fenya mekgwa e sa lokago le go hlagolela dika tše di kgahlišago Modimo. (1 Bakor. 6:9-11) E kaonefatša bophelo bja lapa. Le gona, e nea bao ba se nago kholofelo morero wa kgonthe wa bophelo. Wo ke mohuta wa thuto yeo e nyakegago lehono.

8 Potego ke se sengwe sa dika tšeo Jehofa a thušago batho go di hlagolelago lehono, bjalo ka ge phihlelo e latelago e bontšha. (Baheb. 13:18) Mosadi yo mongwe kua India o ile a dumela go ithuta Beibele gomme ge nako e dutše e e-ya a ba mogoeledi yo a sego a kolobetšwa. Ka letšatši le lengwe ge a be a e ya gae a e-tšwa mošomong wa go aga Holo ya Mmušo, o ile a bona pheta ya gauta kgaufsi le boema-pese, ya boleng bja diranta tše dikete tše seswai. Le ge a be a se a huma, o ile a iša pheta yeo seteišeneng sa maphodisa gomme a a nea yona. Lephodisa la moo le ile la se kgolwe seo le bego le se bona! Ka morago, lephodisa le lengwe le ile la mmotšiša gore: “Ke ka baka la’ng o tlišitše pheta ye mo?” O ile a hlalosa gore, “Go ithuta Beibele go dirile gore ke fetoge, ka gona ga bjale ke a botega.” Le kgahlilwe ke seo, lephodisa leo le ile la botša mogolo wa Mokriste yo a bego a tlile le mosadi yoo gore: “Seleteng se go na le badudi ba fetago dimilione tše 38. Ge o ka kgona go thuša batho ba lesome gore ba swane le mosadi yo, o tla be o phethile modiro o mogolo kudu.” Ge re nagana kamoo maphelo a batho ba dimilione ao a fetotšwego ke thuto ya Modimo, na ga re na mabaka a mantši a go reta Jehofa?

9. Ke’ng seo se thušago batho gore ba fetoše maphelo a bona?

9 Matla a Lentšu la Modimo ao a kgonago go fetoša maphelo, gotee le thušo yeo Jehofa a e neago ka moya o mokgethwa, di thuša batho go fetoša maphelo a bona. (Baroma 12:2; Bagal. 5:22, 23) Bakolose 3:10, e re: “Le apare motho yo mofsa yo ka tsebo e nepagetšego a mpshafatšwago go ya ka seswantšho sa Yo a mmopilego.” Molaetša o hwetšwago Lentšung la Modimo, Beibele, o na le matla a go utolla seo motho a lego sona ka gare, le gona o ka kgona go fetoša tsela yeo a naganago le go ikwa ka yona. (Bala Baheberu 4:12.) Ka go ba le tsebo e nepagetšego ya Mangwalo le ka go dumelelanya bophelo bja gagwe le ditekanyetšo tša Jehofa tša go loka, motho e ka ba mogwera wa Modimo gomme a ba le tebelelo ya go phela ka mo go sa felego.

Go Lokišeletša Bokamoso

10. (a) Ke ka baka la’ng e le Jehofa feela yo a kgonago go re lokišeletša bokamoso? (b) Ke diphetogo dife tšeo di tla kgomago lefase ka moka?

10 Jehofa ke yena feela yo a ka re thušago go lokišeletša bokamoso ka ge a tseba seo se letšego ka pele. O tseba kamoo bokamoso bja batho bo tla bago ka gona. (Jes. 46:9, 10) Boporofeta bja Beibele bo utolla gore “le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna!” (Tsef. 1:14) Mabapi le letšatši leo, mantšu a Diema 11:4 a tla ipontšha a rereša ge a re: “Mahumô xa’ phediše mohla wa boxale; lehung xo hlakodiša boló.” Ge nako ya gore kahlolo ya Jehofa e phethagatšwe lefaseng la Sathane e fihla, seo se tla bego se le bohlokwa ke tswalano ya rena le Modimo. Tšhelete e ka se be le mohola. Ge e le gabotse, Hesekiele 7:19 e re: “Silifêra ya bôna ba tlo e lahlêla mekxobeng; xauta ya bôná e tlo ba maudi.” Go tseba se e sa le pele go ka re thuša go dira dilo ka bohlale gona bjale.

11. Thuto ya Modimo e re thuša ka tsela efe go lokišeletša bokamoso?

11 Tsela e kgethegilego yeo thuto ya Modimo e re lokišeletšago ka yona bakeng sa letšatši la Jehofa le le tlago ke ka go re thuša go bea dilo tše di tlago pele maemong a swanetšego. Moapostola Paulo o ngwaletše Timotheo gore: “Laela bao ba humilego tshepedišong ya gona bjale ya dilo gore ba se ke ba ikgodiša le gore ba se holofele mahumo a sa kgonthišegego, eupša ba holofele Modimo.” Gaešita le ge re se na tšhelete e ntši, keletšo ya Modimo e buduletšwego e ka re hola. E akaretša’ng? Go e na le gore re ipolokele mahumo, re swanetše go katanela go “dira botse” le go ‘huma medirong e mebotse.’ Ka go bea mediro ya moya pele maphelong a rena, re ‘ipolokela motheo o mobotse wa bokamoso e le lehumo la rena.’ (1 Tim. 6:17-19) Mogato wo wa boikgafo o bontšha kahlolo e botse, bjalo ka ge Jesu a itše, “motho go tla mo hola’ng ge e ba a ka rua lefase ka moka eupša a loba moya wa gagwe?” (Mat. 16:26, 27) Ka ge letšatši la Jehofa le batamela, yo mongwe le yo mongwe wa rena o dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Ke ipolokela mahumo kae? Na ke lekgoba la Modimo goba la Mahumo?’—Mat. 6:19, 20, 24.

12. Ke ka baka la’ng re sa swanela go nyamišwa ke ge ba bangwe ba nyatša modiro wa rena?

12 Gare ga ‘mediro e mebotse’ yeo e hlalositšwego ka Lentšung la Modimo bakeng sa Bakriste, o bohlokwa ke modiro o phološago maphelo wa go bolela ka Mmušo le go dira barutiwa. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ka ge go be go le bjalo lekgolong la pele la nywaga, ba bangwe ba ka nyatša modiro wa rena wa boboledi. (Bala 1 Bakorinthe 1:18-21.) Eupša seo ga se fetoše bohlokwa bja molaetša wa rena, le gona ga se dire gore sebaka seo re nago le sona sa go thuša ba bangwe go ba le tumelo ge nako e sa le gona se se be bohlokwa. (Baroma 10:13, 14) Ge re thuša ba bangwe go holwa ke thuto ya Modimo, re tla hwetša ditšhegofatšo tše dintši.

Boikgafo bja Bona bo a Putswa

13. Ke boikgafo bofe bjoo moapostola Paulo a ilego a bo dira ka baka la ditaba tše dibotse?

13 Pele ga ge e ka ba Mokriste, moapostola Paulo o be a hlahlwa gore a atlege tshepedišong ya Bajuda ya dilo. Ge a ba a le ka tlase ga nywaga e 13, o ile a tloga motseng wa gabo wa Tareso a ya Jerusalema, go yo rutwa ke morutiši wa Molao yo a tsebegago kudu, Gamaliele. (Dit. 22:3) Ge nako e dutše e e-ya, Paulo o ile a thoma go šoma gabotse kudu go feta barutwana-gotee le yena, le gona ge nkabe a ile a tšwela pele ka thuto yeo, a ka be a ile a tsebega kudu kua Juda. (Bagal. 1:13, 14) O ile a di furalela ge a be a amogela ditaba tše dibotse gomme a tsenela modiro wa boboledi. Na Paulo o ile a itshola ka baka la phetho yeo a e dirilego? Aowa. Ge e le gabotse, o ngwadile gore: “Ke sa dutše ke tšea dilo tšohle e le go loba ka baka la mohola o phalago tšohle wa tsebo ya Kriste Jesu Morena wa-ka. Ka baka la gagwe ke amogetše go loba dilo tšohle gomme ke di tšea e le maudi.”—Bafil. 3:8.

14, 15. Ke tšhegofatšo efe yeo re e bonago ge re le “badirišani ba Modimo”?

14 Go swana le Paulo, Bakriste lehono ba ikgafa ka baka la ditaba tše dibotse. (Mar. 10:29, 30) Na go na le dilo tšeo di re lahlegelago ka gobane re dirile phetho yeo? Robert, yo go boletšwego ka yena mathomong, o bolelela ba bantši ge a re: “Ga ke itshole le ganyenyane. Tirelo ya nako e tletšego e ntlišeditše lethabo le kgotsofalo, le gona e dirile gore ke ‘leke gomme ke bone gore Jehofa ke yo bolo.’ Ge ke be ke gafa dilo tše di bonagalago gore ke phegelele dipakane tša moya, Jehofa ka mehla o be a ntšhegofatša go feta kamoo ke ikgafilego ka gona. Go be go le bjalo ka ge e ka ga se ka gafa selo. Ke amogela ditšhegofatšo feela!”—Ps. 34:8; Die. 10:22.

15 Ge e ba o e-na le nakonyana o tšea karolo modirong wa boboledi le wa go ruta, ga go pelaelo gore le wena o bile le dibaka tša go leka le go bona gore Jehofa o lokile. Na go na le dinako tšeo ka tšona o ilego wa bona thušo ya moya wa gagwe ge o be o botša ba bangwe ditaba tše dibotse? Na o ile wa bona mahlo a ba bangwe a thoma go phadima ge Jehofa a be a bula dipelo tša bona gore ba kwešiše molaetša? (Dit. 16:14) Na Jehofa o go thušitše gore o fenye diteko, mohlomongwe a go bulela tsela ya go katološa bodiredi bja gago? Na o ile a go thekga dinakong tša mathata, a go thuša go tšwela pele o mo hlankela ge o be o felelwa ke matla? (Bafil. 4:13) Ge re bona kamoo Jehofa a re thušago ka gona ge re le bodireding, e ba wa kgonthe go rena gomme re ikwa re mmatametše kgaufsi. (Jes. 41:10) Na ga se tšhegofatšo go ba yo mongwe wa “badirišani ba Modimo” modirong wo o mogolo wa thuto ya Modimo?—1 Bakor. 3:9.

16. O ikwa bjang ka maiteko le boikgafo tšeo o di dirago mabapi le thuto ya Modimo?

16 Batho ba bantši ba duma gore ba dire selo se bohlokwa seo se ka gopolegago bophelo bja bona ka moka. Re bone gore dilo tše dikgolo tšeo batho ba di fihleletšego lefaseng la lehono di lebalwa ka bjako. Lega go le bjalo, ga go pelaelo gore mediro ya lehono yeo Jehofa a e phethago mabapi le go kgethagatšwa ga leina la gagwe e tla bolokwa pegong e sa fetogego e le karolo ya histori ya batho ba Modimo. E tla gopolwa ka mo go sa felego. (Die. 10:7; Baheb. 6:10) Eka re ka tšeela godimo tokelo ya rena ya go tšea karolo modirong wo o ka se kego wa lebalwa wa go ruta thuto ya Modimo.

O be o tla Araba Bjang?

• Ke’ng seo Jehofa a se nyakago go bao a ba rutago?

• Thuto ya Modimo e fetoša bjang maphelo?

• Re šegofatšwa bjang ge re thuša ba bangwe go holwa ke thuto ya Modimo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Bao ba rutwago ke Modimo ba bopa borwarre bja lefase ka bophara

[Seswantšho go letlakala 24]

Na ga se tšhegofatšo go ba yo mongwe wa “badirišani ba Modimo”?