Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naj nam preučevanje Biblije pomaga obogatiti naše molitve

Naj nam preučevanje Biblije pomaga obogatiti naše molitve

Naj nam preučevanje Biblije pomaga obogatiti naše molitve

»O, Jehova, naj bodo, prosim, tvoja ušesa pozorna na molitev tvojega služabnika.« (NEH. 1:11)

1., 2. Zakaj bo koristno pregledati vsebino nekaterih molitev, ki so zapisane v Bibliji?

MOLITEV in preučevanje Biblije sta bistveni značilnosti pravega čaščenja. (1. Tes. 5:17; 2. Tim. 3:16, 17) Seveda Biblija ni molitvenik. Vendar so v njej zapisane številne molitve, mnoge od njih v knjigi Psalmi.

2 Pri branju in preučevanju Biblije boš verjetno naletel na molitve, ki so jih izrekli ljudje, ki so doživeli kaj podobnega kakor ti. Pravzaprav lahko njihove molitve in pesmi, s katerimi so izrazili svojo vdanost Bogu, obogatijo naše molitve. Kaj se lahko naučimo od ljudi, ki jih je Jehova uslišal, pa tudi iz vsebine njihovih molitev?

Molimo za Božje vodstvo in ga sprejmimo

3., 4. Katero nalogo je dobil Abrahamov služabnik in kaj se lahko naučimo iz tega, kako so se stvari z Jehovovo pomočjo iztekle?

3 Pri preučevanju Biblije lahko jasno spoznamo, da bi morali vedno prositi za Božje vodstvo. Premislimo o tem, kaj se je zgodilo, ko je očak Abraham poslal svojega najstarejšega služabnika (najbrž Eliezerja) v Mezopotamijo, da bi Izaku našel bogaboječo ženo. Ko so tam ženske iz nekega vodnjaka zajemale vodo, je služabnik molil: »Jehova, [. . .] zgodi naj se [. . .], da bo dekle, ki ji bom rekel ‚Spusti svoj vrč vode, prosim, da pijem,‘ in mi bo odvrnila ‚Pij! Pa tudi tvoje kamele bom napojila‘, tista, ki si jo izbral svojemu služabniku, Izaku. Tako mi daj spoznati, da si izkazal zvestovdano ljubezen mojemu gospodarju.« (1. Mojz. 24:12–14)

4 Ko je Rebeka napojila kamele, je služabnik videl, da ga je Jehova uslišal. Kmalu zatem je odšla z njim v Kanaan in postala Izakova ljubljena žena. Seveda ne moremo pričakovati, da nam bo Bog dal kakšno posebno znamenje. Vendar nas bo vodil v življenju, če bomo molili in se pustili voditi njegovemu duhu. (Gal. 5:18)

Molitev nam pomaga zmanjšati zaskrbljenost

5., 6. Kaj dragocenega se lahko naučimo iz molitve, ki jo je izrekel Jakob, preden se je srečal z Ezavom?

5 Molitev lahko zmanjša zaskrbljenost. Jakob, ki se je bal, da mu bo njegov brat dvojček Ezav kaj storil, je molil: »O Jehova, [. . .] nisem vreden vse srčne dobrotljivosti in vse zvestobe, ki si ju doslej izkazal svojemu služabniku [. . .]. Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, bojim se namreč, da bi prišel in napadel mene in matere z otroki. Saj si sam rekel: ‚Gotovo bom dober s teboj in naredil bom, da bo tvojega semena kakor morskega peska, ki ga zaradi njegove številnosti ni mogoče prešteti.‘« (1. Mojz. 32:9–12)

6 Jakob je sicer ukrepal, da bi obvaroval svojo družino, toda ko sta se z Ezavom spravila, je postalo očitno, da je Jehova uslišal njegovo molitev. (1. Mojz. 33:1–4) Če skrbno preberemo to molitev, vidimo, da Jakob ni samo prosil za pomoč. Pokazal je tudi, da verjame v obljubljeno Seme in da je hvaležen Bogu za njegovo srčno dobrotljivost. Ali imaš kakšne »strahove«? (2. Kor. 7:5) Če jih imaš, potem te Jakobova prošnja utegne spomniti na to, da molitev lahko zmanjša zaskrbljenost. Vendar naše molitve ne bi smele vsebovati samo prošenj, temveč tudi izraze vere.

Prosimo za modrost

7. Zakaj je Mojzes prosil Jehova, naj mu razodene svoje poti?

7 Želja, da bi ugajali Jehovu, bi nas morala gnati, da bi Ga prosili za modrost. Mojzes je molil k Bogu, naj mu razodene svoje poti. »Glej,« ga je prosil, »ti mi praviš ‚Vodi to ljudstvo [iz Egipta]‘. [. . .] Če sem si torej pridobil tvojo naklonjenost, mi zdaj, prosim, razodeni svoje poti, da bi [. . .] si pridobil tvojo naklonjenost.« (2. Mojz. 33:12, 13) Jehova je Mojzesu odgovoril tako, da mu je pomagal bolje razumeti svoje poti – kar je bilo nujno potrebno za to, da bi lahko vodil njegovo ljudstvo.

8. Kako ti lahko koristi poglobljeno premišljevanje o vrsticah iz 1. kraljev 3:7–14?

8 David je molil podobno: »Daj mi spoznati svoje poti, o Jehova.« (Ps. 25:4) Davidov sin Salomon pa je goreče prosil Boga za modrost, ki jo je potreboval, da bi bil kos dolžnostim, ki jih je imel kot izraelski kralj. Jehovu je njegova molitev ugajala, zato mu ni dal le tega, kar je prosil, ampak tudi bogastvo in slavo. (Beri 1. kraljev 3:7–14.) Če v Jehovovi organizaciji dobiš kakšno nalogo, ki se ti zdi prezahtevna, prosi Jehova za modrost in bodi ponižen. Pomagal ti bo, da si boš pridobil znanje in potrebno modrost, da boš lahko pravilno in ljubeče opravljal svoje dolžnosti.

Molimo iz srca

9., 10. Katere misli glede srca, ki jih je izrekel Salomon ob posvetitvi templja, se ti zdijo še posebej pomembne?

9 Da bi bili uslišani, moramo moliti iz srca. Kot lahko preberemo v osmem poglavju 1. kraljev, je tako molil Salomon pred množico, ki se je zbrala k posvetitvi Jehovovega templja v Jeruzalemu leta 1026 pr. n. št. Zatem ko so Skrinjo zaveze postavili v Najsvetejše in je Jehovov oblak napolnil tempelj, je Salomon pričel poveličevati Boga.

10 Preuči to Salomonovo molitev in bodi pozoren na vrstice, ki omenjajo srce. Salomon je priznal, da samo Jehova ve, kaj je v človekovem srcu. (1. kra. 8:38, 39) Ta molitev tudi pokaže, da obstaja upanje za grešnika, ki se vrne k Jehovu »z vsem svojim srcem«. Če bi sovražnik odpeljal Božje ljudstvo v ujetništvo, bi Jehova uslišal prošnje svojih služabnikov, če bi mu služili z nerazdeljenim srcem. (1. kra. 8:48, 58, 61) Jasno je torej, da bi morale naše molitve prihajati iz srca.

Kako nam lahko Psalmi obogatijo molitve

11., 12. Kaj se naučimo iz besed levita, ki nekaj časa ni mogel v Božje svetišče?

11 Če preučujemo Psalme, nam to lahko obogati molitve in nam pomaga čakati na Božji odgovor. Razmislimo o potrpežljivosti levita, ki je živel v pregnanstvu. Čeprav že nekaj časa ni mogel iti v Jehovovo svetišče, je pel: »Zakaj si obupana, duša moja, zakaj drhtiš v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil kot svojega velikega rešitelja in kot svojega Boga.« (Ps. 42:5, 11; 43:5)

12 Kaj se lahko naučimo od tega levita? Če bi bili zaradi pravičnosti v zaporu in se že nekaj časa ne bi mogli zbirati s soverniki k čaščenju, bi morali potrpežljivo čakati na Boga, da bo ukrepal v našo korist. (Ps. 37:5) Poglobljeno bi morali premišljevati o radostih, ki nam jih je v preteklosti prinašalo služenje Bogu, in moliti za zdržljivost, medtem ko bi »čaka[li] Boga«, da nam bo pomagal, da se bomo lahko ponovno družili z njegovim ljudstvom.

Molimo v veri

13. Zakaj bi morali skladno z Jakobom 1:5–8 moliti v veri?

13 Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah smo, vedno molimo v veri. Če je na preizkušnji tvoja značajnost, upoštevaj nasvet učenca Jakoba. Obrni se k Jehovu v molitvi in ne dvomi, da ti lahko da modrost, ki jo potrebuješ, da bi se lahko spoprijel s preizkušnjo. (Beri Jakob 1:5–8.) Bog natanko ve, kaj te vznemirja, zato te lahko vodi in tolaži po svojem svetem duhu. Odpri mu srce in »prav nič ne dvomi«, da ti lahko odgovori, ter sprejmi vodstvo njegovega duha in nasvete iz njegove Besede.

14., 15. Zakaj lahko rečemo, da je Ana molila in verovala, da bo Jehova odgovoril na njeno molitev?

14 Ana, ena od dveh žena levita Elkana, je molila in verovala, da ji bo Jehova odgovoril na molitev. Ni mogla imeti otrok, zato je morala prenašati zasmehovanje druge moževe žene, Penine, ki je rodila več otrok. V svetem šotoru je Ana obljubila Jehovu, da mu bo izročila sina, če ji ga bo naklonil. Ker so ji med molitvijo podrhtavale ustnice, glasu pa ni bilo slišati, je veliki duhovnik Eli mislil, da je pijana. Ko je izvedel, da se moti, ji je rekel: »Naj Izraelov Bog izpolni prošnjo, s katero si se obrnila nanj.« Čeprav Ana ni točno vedela, kakšen bo izid, je verjela, da bo Jehova odgovoril na njeno molitev. Zato »njen obraz ni bil več zaskrbljen«. Nič več ni bila žalostna oziroma potrta. (1. Sam. 1:9–18)

15 Potem ko je Ana rodila Samuela in ga nehala dojiti, ga je pripeljala pred Jehova v sveti šotor, da bi tam opravljal sveto službo. (1. Sam. 1:19–28) Če si vzamemo čas za poglobljeno premišljevanje o molitvi, ki jo je izrekla ob tej priložnosti, nam to lahko precej obogati molitve. Poleg tega nam pomaga uvideti, da lahko premagamo celo žalost, ki jo občutimo zaradi hudega problema, če molimo k Jehovu s prepričanjem, da bo odgovoril na našo molitev. (1. Sam. 2:1–10)

16., 17. Kaj se je zgodilo, ker je Nehemija molil in veroval, da bo Jehova odgovoril na njegove molitve?

16 Tudi pravični Nehemija iz petega stoletja pr. n. št. je molil in veroval, da bo Bog odgovoril na njegovo molitev. Prosil je: »O Jehova, naj bodo, prosim, tvoja ušesa pozorna na molitev tvojega služabnika in na molitev tvojih služabnikov, ki se želijo bati tvojega imena. Nakloni, prosim, danes uspeh svojemu služabniku in daj, da bi se me ta človek usmilil.« Kdo je bil »ta človek«? Perzijski kralj Artakserks, pri katerem je bil Nehemija točaj. (Neh. 1:11)

17 Nehemija je izvedel, da so Judje, ki so bili izpuščeni iz ujetništva v Babilonu, »v hudi stiski in v zasramovanju« in da je »jeruzalemsko obzidje [. . .] podrto«, zato je več dni molil s trdnim prepričanjem, da bo Bog odgovoril na njegove molitve. (Neh. 1:3, 4) Njegove molitve so bile uslišane bolj, kakor je pričakoval, ko mu je kralj Artakserks dovolil, da odide v Jeruzalem pozidat mestno obzidje. (Neh. 2:1–8) Nedolgo zatem je bilo obzidje obnovljeno. Nehemija je dobil odgovor na svoje molitve, saj so se osredinjale na pravo čaščenje in so bile izrečene v veri. Ali to velja tudi za tvoje molitve?

Ne pozabimo hvaliti Jehova in se mu zahvaljevati

18., 19. Zakaj naj bi hvalili Jehova in se mu zahvaljevali?

18 V svojih molitvah ne pozabi tudi hvaliti Jehova in se mu zahvaljevati. Za to obstaja toliko razlogov! David je na primer iz srca poveličeval Jehovovo kraljestvo. (Beri Psalm 145:10–13.) Ali je iz tvojih molitev videti, da ceniš prednost, da lahko oznanjuješ Jehovovo kraljestvo? Besede psalmistov ti prav tako lahko pomagajo, da Bogu v iskreni molitvi izraziš hvaležnost za krščanske shode, zbore in zborovanja. (Ps. 27:4; 122:1)

19 Če si Jehovu hvaležen, da si lahko z njim v dragocenem odnosu, te bo to morda navedlo, da boš v molitvi iz srca izrekel kaj temu podobnega: »Slavil te bom med ljudstvi, o Jehova, s pesmijo te hvalil med narodi. Kajti do neba je velika tvoja srčna dobrotljivost in do oblakov tvoja resnicoljubnost. Bodi poveličan nad nebo, o Bog, tvoja slava naj bo nad vso zemljo!« (Ps. 57:9–11) Kako nam te besede ogrejejo srce! Ali se strinjaš, da lahko takšne ganljive besede iz Psalmov vplivajo na tvoje molitve in jih obogatijo?

Pokažimo močno spoštovanje do Boga

20. Kako je Marija izrazila svojo vdanost Bogu?

20 Iz naših molitev bi moralo biti razvidno, da do Boga čutimo močno spoštovanje. Spoštljive besede, ki jih je izrekla Marija kmalu zatem, ko je izvedela, da bo postala Mesijeva mati, so podobne besedam, ki jih je izrekla Ana, ko je pripeljala Samuela, da bi služil v svetem šotoru. Marijino spoštovanje do Boga jasno veje iz teh besed: »Moja duša poveličuje Jehova in moj duh si ne more kaj, da se ne bi silno veselil v Bogu, mojem Rešitelju.« (Luk. 1:46, 47) Ali bi lahko svoje molitve obogatil s podobnimi mislimi, ki privrejo iz srca? Nič čudnega, da je bila Bogu vdana Marija izbrana za mater Jezusa Mesija!

21. Kako je Jezus v svojih molitvah jasno pokazal, da močno spoštuje Boga in verjame, da bo uslišan?

21 Jezus je molil k Bogu spoštljivo in s trdnim prepričanjem, da bo uslišan. Preden je denimo obudil Lazarja, je »povzdignil oči proti nebu in rekel: ‚Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal. Vem, da me vedno uslišiš.‘« (Jan. 11:41, 42) Ali iz tvojih molitev vejeta takšno spoštovanje in vera? Če boš preučil Jezusovo vzorčno molitev, iz katere se vidi močno spoštovanje do Boga, boš opazil, da je Jezus v njej postavil na zelo pomembno mesto posvečevanje Jehovovega imena, prihod Božjega kraljestva in izpolnitev Božje volje. (Mat. 6:9, 10) Sedaj pa pomisli na svoje molitve. Ali se iz njih vidi, da ti je zares pomembno Jehovovo kraljestvo, izpolnjevanje Božje volje in posvetitev Njegovega svetega imena? Moralo bi se.

22. Zakaj si lahko prepričan, da ti bo Jehova dal pogum, da boš lahko razglašal dobro novico?

22 Božji služabniki med preganjanjem ali kakimi drugimi preizkušnjami pogosto v molitvah prosijo Boga, naj jim pomaga, da bi bili pogumni. Ko je sanhedrin ukazal Petru in Janezu, naj nehata »učit[i] v Jezusovem imenu«, sta pogumno pokazala, da tega ne bosta storila. (Apd. 4:18–20) Ko so ju izpustili, sta povedala sovernikom, kaj se je zgodilo. Nato so vsi navzoči prosili Boga, naj jim pomaga, da bi pogumno govorili njegovo besedo. Kako vznemirljivo je moralo biti, ko je Bog uslišal njihovo molitev, saj »so se napolnili s svetim duhom ter pogumno govorili Božjo besedo«. (Beri Apostolska dela 4:24–31.) Zaradi tega so množice pričele častiti Jehova. Molitev pa lahko okrepi tudi tebe, da pogumno razglašaš dobro novico.

Še naprej si prizadevajmo obogatiti svoje molitve

23., 24. a) Navedi še nekaj primerov tega, kako nam lahko preučevanje Biblije obogati molitve. b) Kaj boš delal za to, da bi obogatil svoje molitve?

23 Lahko bi navedli še veliko drugih primerov, ki pokažejo, da branje in preučevanje Biblije obogatita naše molitve. Kakor Jona lahko denimo v molitvi priznaš, da »rešitev prihaja od Jehova«. (Jona 2:1–10) Če te mučijo negativni občutki zaradi hudega greha in si pri starešinah že poiskal pomoč, ti lahko besede, s katerimi je David opisal svoje občutke v molitvi, pomagajo, da boš tudi sam Jehovu v molitvah izrazil svoje obžalovanje. (Ps. 51:1–12) Včasih pa lahko v molitvah poveličuješ Jehova, kakor je to počel Jeremija. (Jer. 32:16–19) Če iščeš zakonskega partnerja, te lahko to, da preučiš molitev v 9. poglavju Ezrove knjige in da glede tega prosiš Jehova za pomoč, okrepi v odločenosti, da boš ubogal Boga in se poročil »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39; Ezra 9:6, 10–15)

24 Še naprej beri, preučuj in raziskuj Biblijo. Pri tem bodi pozoren na misli, ki bi jih lahko tudi sam uporabil. Morda ti jih bo uspelo vplesti v svoje molitve, ko boš Jehova za kaj prosil oziroma se mu zahvaljeval in ga poveličeval. Prepričan si lahko, da te bodo molitve, ki si jih obogatil s preučevanjem Biblije, še bolj zbližale z Bogom Jehovom.

Kako bi odgovoril?

• Zakaj naj bi molili za Božje vodstvo in ga sprejemali?

• Kaj bi nas moralo gnati k temu, da bi molili za modrost?

• Kako lahko Psalmi obogatijo naše molitve?

• Zakaj naj bi molili spoštljivo in v veri?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 8]

Abrahamov služabnik je prosil Boga za vodstvo. Ali ga prosiš tudi ti?

[Slika na strani 10]

Družinsko čaščenje lahko obogati tvoje molitve.