Ali ste vedeli?

Kaj je bilo značilno za popis prebivalstva, ki je pripomogel k temu, da se je Jezus rodil v Betlehemu?

Ko je cesar Avgust, kot o tem poroča Lukov evangelij, izdal odredbo o popisu prebivalstva po vsem rimskem imperiju, »so vsi ljudje odpotovali vsak v svoj rodni kraj, da bi se tam dali popisat«. (Luka 2:1–3) Rojstni kraj Jožefa, Jezusovega posvojitelja, je bil Betlehem, in v skladu z odredbo sta se Jožef in Marija odpravila tja; tako se je Jezus rodil v Betlehemu. Takšni popisi so olajšali pobiranje davkov in vpis vojaških obveznikov.

Leta 30 pr. n. št., ko so Rimljani osvojili Egipt, je bil popis prebivalstva v egiptovski javni upravi že uveljavljena in preizkušena metoda. Učenjaki menijo, da so Rimljani prevzeli egipčanski sistem popisovanja prebivalstva in podoben postopek uporabili še drugod po imperiju.

Dokaz za en takšen popis je odredba rimskega upravitelja v Egiptu iz leta 104 n. št. Na tem dokumentu, ki ga sedaj hrani Britanska knjižnica, piše: »Gaj Vibij Maksim, prefekt v Egiptu (pravi): Ker je prišel čas za popis prebivalstva od hiše do hiše, se morajo vsi tisti, ki iz katerega koli razloga prebivajo zunaj svojega rojstnega kraja, vrniti na svoj dom, da bi izpolnili redni ukaz glede popisa prebivalstva in hkrati imeli priložnost marljivo obdelovati svoja polja.«

Zakaj je Jožef razmišljal, da bi Mariji dal potrdilo o razvezi, ko pa sta bila le zaročena?

Glede na Matejev evangelij je Jožef to, da je Marija noseča, izvedel, ko je bila z njim zaročena, ko torej še nista bila poročena. Ker Jožef ni vedel, da je bila Marija noseča »od svetega duha«, je gotovo pomislil, da mu je bila nezvesta, zato se je od nje nameraval razvezati. (Matej 1:18–20)

Judje so na zaročene pare gledali kot na že poročene. Vendar posameznika nista pričela živeti skupaj kot mož in žena, vse dokler niso bile opravljene poročne formalnosti. Zaroka je bila tako zavezujoča, da mladenka, če ni prišlo do poroke (bodisi da si je ženin premislil v srcu bodisi da je obstajal kak drug tehten razlog), ni bila prosta za poroko, dokler ni prejela potrdila o razvezi. Če je zaročeni ženski mož umrl pred poroko, so nanjo gledali kot na vdovo. Če pa je v času zaroke nečistovala, je veljala za prešuštnico in je bila kaznovana s smrtjo. (5. Mojzesova 22:23, 24)

Jožef je očitno razmišljal o tem, kakšno škodo bi Marija utrpela, če bi bila javno osramočena. Čeprav se je čutil dolžnega, da z zadevo seznani pristojne oblasti, jo je hotel zaščititi in se ogniti škandala. Zato se je odločil, da se bo od nje na skrivaj razvezal. Če bi kot mati samohranilka imela potrdilo o razvezi, bi to konec koncev dokazovalo, da je že bila poročena.

[Slika na strani 16]

Odredba o popisu prebivalstva, ki jo je leta 104 n. št. izdal rimski upravitelj v egiptu.

[Vir slike]

© The British Library Board, all rights reserved (P.904)