Kgoši Dafida le Mmino

GE E ba go e-na le leina leo le dirago gore go gopolwe mmino wa mehleng ya Beibele, ke la Dafida, e lego monna yo a kgahlišago yoo a phetšego nywageng e ka bago e 3 000 e fetilego. Ge e le gabotse, bontši bja seo re se tsebago ka mmino wa mehleng yeo bo tšwa pegong ya Beibele ya ditiro tša Dafida—go tloga nakong ya ge e be e le modiši yo monyenyane go fihla ge a e-ba kgoši le morulaganyi yo a nago le bokgoni.

Re ka ithuta mo gontši mabapi le mmino wa mehleng ya Beibele go tšwa go Dafida. Ka mohlala, ke diletšo tša mohuta mang tšeo di bego di letšwa, le gona go be go opelwa dikoša tša mohuta mang? Mmino o be o kgatha tema efe bophelong bja Dafida e bile, ka tekanyo e kgolo, o be o kgatha tema efe go setšhaba sa Isiraele?

Lefelo la Mmino Isiraeleng ya Bogologolo

Go opela mantšu a koša gantši go dira gore o gopole molotšana woo o sepedišanago le ona. Beibele e na le mantšu a dikoša tše dintši, tšeo molotšana wa tšona ka manyami o sa tsebjego. O swanetše go ba e be e le o mobotse gaešita le wa maemo a godimo. Go ba ga puku ya Dipsalme direto tše phagamego go šišinya gore molotšana woo o bego o sepedišana le tšona le wona e be e le o mobotse go swana le tšona.

Ge e le mabapi le diletšo, Beibele e di hlalosa ganyenyane feela. (Bona lepokisi  “Diletšo tša Mehleng ya Beibele.”) Ga go tsebje le gore Dafida o be a diriša lekope goba harepa ya mohuta ofe. Lega go le bjalo, seo se tsebjago ke gore Baisiraele ba ile ba hlama diletšo tše mmalwa, tše bjalo ka diharepa tše sa tlwaelegago le tše kgahlišago tšeo di dirilwego ka kota.—2 Koronika 9:11; Amosi 6:5.

Lega go le bjalo, go na le seo re nago le kgonthe ya sona. Mmino o be o kgatha tema e bohlokwa bophelong bja Baheberu, kudu-kudu ge ba rapela Modimo. Mmino o be o bapalwa ge  go be go bewa kgoši sedulong, o be o dirišwa ditirelong tša bodumedi, le gona o ile wa kgatha tema ntweng. Gape o be o thabiša ba ka mošate, o natefiša menyanya ya lenyalo le dipokano tša lapa e bile o dira gore go be le moya o mobotse nakong ya monyanya wa puno ya merara le mabele. Ka manyami, mmino gape o be o tswalanywa le mafelo ao a se nago le botumo bjo bobotse. Sa mafelelo, ge go be go ka hwa motho, mmino o be o homotša bao ba hwetšwego.

Kua Isiraeleng, mmino o be o kgatha tema e nngwe gape. O be o tsebja ka go tutuetša monagano le go dira gore baporofeta e be ba amogelegago ka tsela ya moya. E bile ka molotšana wa seletšo moo Elisa a ilego a budulelwa ke Modimo. (2 Dikxoši 3:15) Mmino gape o be o dirišetšwa go tsebatša ditiragalo tše di kgethegilego. Dikgwedi tše difsa le menyanya di be di tsebatšwa ka molotšana wa diphalafala tše pedi tša silifera. Ka letšatši la Mogobo, molodi wa dinaka o be o tsebatša tokologo go makgoba le go bušetšwa ga naga le nywako go beng ba tšona. Ruri badiidi ba swanetše go ba ba be ba thabišwa ke ge ba e-kwa mmino wo o ba tsebišago gore ba tla hwetša tokologo le dilo tša bona!—Lefitiko 25:9; Numeri 10:10.

Baisiraele ba bangwe ba swanetše go ba e be e le bo-rammino goba diopedi tša maemo a godimo. Ge e le gabotse, go ya ka seswantšho se sengwe sa mokgwai sa Asiria, Kgoši Sanheribe o ile a kgopela koša e tšwago go Kgoši Hiskia yeo e opelwago ke bo-rammino ba banna le ba basadi. Go bonagala e be e le diopedi tša maemo a godimo. Eupša Dafida ke yena yoo a bego a e-na le bokgoni kudu magareng ga bo-rammino ba nago le bokgoni.

Rammino wa Maemo a Godimo

Dafida o be a e-na le bokgoni ka gobane e be e le rammino e bile e le sereti. Go thwe ke yena a ngwadilego palo e fetago seripa-gare sa dipsalme. Ge e be e sa le mošemane, e be e le modiši gomme monagano wa gagwe o bogale o be o šetša mafelo a mabotse a Betlelehema. O be a tseba lethabo leo le tlišwago ke go theetša meetse a dinoka ge a ela le sello sa dikwana ge di e-kwa lentšu la gagwe. A kgomilwe ke botse bja medumo ye ya lefase leo le mo dikologilego, o ile a tšea harepa ya gagwe gomme hlaboša lentšu la gagwe a tumiša Modimo. Ruri e be e ka ba mo go thabišago kudu go kwa molotšana woo Dafida a bego a o hlametše Psalme 23!

Ge e be e sa le lesogana, Dafida o be a bapala harepa gabotse moo e lego gore o ile a bolelelwa go Saulo, kgoši, yoo a ilego a mmitša gore a mo hlankele. Ge Saulo a be a atelwa ke manyami le go huduega monaganong, Dafida o be a e-tla go yena gomme a tšea harepa ya gagwe a letša molotšana o fodilego woo o fodišago pelo ya kgoši. Dikgopolo tše mpe tšeo di bego di tshwenya Saulo di be di fedile e bile a se sa hlwa a huduegile maikwelong.—1 Samuele 16:16.

Mmino, woo Dafida a bego a o rata kudu e bile o mo dira gore a thabe, ka dinako tše dingwe o be o baka mathata. Ka letšatši le lengwe,  ge Dafida le Saulo ba be ba boa ntweng ba fentše Bafilisita, kgoši e ile ya kwa mmino wa phenyo le lethabo o opelwa. Basadi ba be ba opela ba re: “Saulo ó hlaba ba xaxwe ba sekete. Dafida ba xaxwe ké ’kete tše lesome.” Ge a e-kwa se, Saulo o ile a befelwa le go ba le lehufa o šoro moo e lego gore “mohla woo ké mo . . . a thomilexo xo xerula Dafida.”—1 Samuele 18:7-9.

O be a Tutuetšwa ke Mmino

Modiro wa Dafida wa go hlama woo a o kgonnego ka baka la go budulelwa ke Modimo e be e le wa maemo a godimo ka ditsela tše dintši. Dikoša tša gagwe di be di akaretša bobedi dipsalme tša go naganišiša kudu le tša bodiši. Di tloga go mantšu a theto go ya go dikanegelo tša histori, tša tloga go lethabo le le tlišwago ke puno ya merara go ya go letago la go kgakolwa ga mošate, tša tloga go dikgopolo feela go ya kholofelong, tša tloga le dikgopelong gomme tša ya go ditopo. (Bona Psalme 32, 23, 145, 8, 30, 38, 72, 51, 86 gotee le mengwalo ya tšona ya godimo.) Ge Saulo le morwa wa gagwe Jonathane ba e-hwa, Dafida o ile a hlama kopelo ya sello yeo e bitšwago “Borá,” yeo e thomago ka mantšu a rego: “Joo Isiraele! Dithakxa tša xaxo di feletše kwa ’thabeng tša xaxo.” Segalo sa yona e be e le sa tšhulafalo. Dafida o be a kgona go bonagatša maikwelo a sa swanego, bobedi ka mantšu le ka molotšana wa harepa ya gagwe.—2 Samuele 1:17-19.

Ka ge e le motho yo mafolofolo, Dafida o be a rata mmino woo o nago le mošito, o thabišago le wo o dirago gore motho a bine. Ge a be a tliša areka ya kgwerano thabeng ya Tsione, o ile a taboga-taboga le go bina ka matla a gagwe ka moka e le ge a keteka tiragalo yeo. Pego ya Beibele e bontšha gore mmino woo o swanetše go ba e be e le o tutuetšago kudu. Na o ka bona tiragalo yeo ka leihlo la kgopolo? E ile ya dira gore a nyatšwe ke mosadi wa gagwe, Mikala. Eupša Dafida  o be a se na taba. O be a rata Jehofa gomme mmino wo, woo o dirilego gore a tlale ka lethabo, o ile wa dira gore a thabe pele ga Modimo wa gagwe.—2 Samuele 6:14, 16, 21.

Go sa dutše go le bjalo, Dafida gape o ile a itlhaola ka go hlama diletšo tše difsa. (2 Koronika 7:6) Ge e le gabotse, go bonagala Dafida e be e le rabokgabo yo a filwego ka mo kgethegilego, ka ge e be e le mohlami wa diletšo, sereti, mohlami wa dikoša le moletši wa diletšo. Lega go le bjalo, Dafida o ile a dira dilo tše kgolo go feta tšeo.

Go Opela le go Letša Diletšo ka Tempeleng

Seo Dafida a gopolwago ka sona e be e le go rulaganya dikoša le mmino ka ntlong ya Jehofa. O ile a bea Asafa, Hemane le Jeduthune (yoo go bonagalago gape a bitšwa Ethane) gore e be baetapele ba baopedi le bo-rammino ba 4 000. Dafida o ile a dira gore ba tlwaelane le ditsebi tše 288, tšeo di ilego tša tlwaetša le go hlokomela sehlopha ka moka. Baopedi le bo-rammino bao ba 4 000 ba be ba le gona ka moka tempeleng bakeng sa menyanya e meraro e megolo ya ngwaga le ngwaga. Akanya ka bothakga bja sehlopha seo sa mmino seo se kgahlišago!—1 Koronika 23:5; 25:1, 6, 7.

Tempeleng go be go opela banna feela. Polelwana e rego “wa basetsana,” mongwalong wa ka godimo wa Psalme 46, e šišinya lentšu goba seletšo seo se llelago godimo kudu. Ba be ba opela ka kwano, bjalo ka ge go bontšhitšwe go 2 Koronika 5:13 e rego: “Baopedi ba êla xotee, ba kwala byalo ka eke ké lentšu la motho o tee.” Dikoša e ka ba melotšana, e bjalo ka Psalme 3 le dipsalme tše dingwe tša Dafida, gomme ka dinako tše dingwe di be di akaretša ditemošo, tše bjalo ka yeo e hwetšwago go Psalme 42:5, 11 le 43:5. Dikoša tšeo di dirišago antiphony, yeo go yona dihlopha tša baopedi le/goba batho bao ba opelago ba nnoši ba arabanago ge ba dutše ba opela, le tšona di be di tšeelwa godimo. Se se direga go Psalme 24, yeo go se nago pelaelo gore e ile ya hlamelwa nako ya ge Dafida a be a tliša areka ya kgwerano Tsione.—2 Samuele 6:11-17.

Lega go le bjalo, go opela e be e se modiro wa Balefi feela. Batho ba be ba opela ge ba be ba ile Jerusalema bakeng sa menyanya ya ngwaga le ngwaga. Se mohlomongwe ke seo se bolelwago ke polelwana e rego “Sefela sa maêtô.” (Psalme  120 go ya go 134) Ka mohlala, go Psalme 133 Dafida o reta borwarre bjoo Baisiraele ba bego ba e-na le bjona dinakong tšeo. O ile a thoma ka mantšu a ao a rego: “A botse le thatêxô! xe bana ba motho bà dula ba kwana!” Leka go akanya ka molotšana woo o sepedišanago le koša ye!

Mmino le Borapedi bja Jehofa

Tee-someng ya Beibele e dirilwe ke dikoša tše bjalo gomme puku ya Psalme e kgothaletša batho ka moka go kwatša ditheto. (Psalme 150) Mmino o na le matla a go dira gore motho a lebale matshwenyego a bophelo e bile go opela go ka ba bjalo ka setlolo sa dipelo tše di gobetšego. Lega go le bjalo, Beibele gape e kgothaletša gore bao ba thabilego ba opele dipsalme.—Jakobo 5:13.

Go opela ke tsela e nngwe yeo ka yona motho a ka hlalosago tumelo le lerato la gagwe la go rata Modimo. Bošego bja pele ga go bolawa ga Jesu, yena le baapostola ba gagwe ba ile ba opela ge ba fetša go ja. (Mateo 26:30) Morwa wa Dafida o swanetše go ba a be a e-na le lentšu le lebotse e le ruri—yena yoo a bego a tseba dikopelo tše botse kudu tša lekgotla la Modimo la legodimong! Go ka direga gore ba ile ba opela Hallel, Psalme 113 go ya go 118. Ge e ba go le bjalo, a e-na le baapostola, bao ba bego ba sa lemoge ditiragalo ka moka tšeo di bego di tlo direga, Jesu a ka ba a be a opela ka go hlaboša a re: “Morêna ke mo rata ka xobane ó kwele lentšu la-ka xe ke mo llêla. . . . Ke be ke tantšwe ke tlêmô tša lehu; ke be ke wetšwe ke ’tlalêlô tša bo-dula-bahu; . . . Hlê Morêna, phološa môya wa-ka!”—Psalme 116:1-4.

Motho ga se mohlami wa mmino. Beibele e hlalosa mmino le moopelo magodimong, moo diphedi tša moya di bapalago diharepa tša seswantšhetšo le go opela ditumišo go dikologa sedulo sa Jehofa sa bogoši. (Kutollo 5:9; 14:3; 15:2, 3) Jehofa Modimo o file batho mmino, ka go tsenya ka dipelong tša bona maikwelo a mmino le kganyogo e tseneletšego ya go hlalosa maikwelo a bona ka go bapala seletšo goba ka go opela. Go motho yo a nago le tumelo, mmino ke mpho e kgolo e tšwago go Modimo.—Jakobo 1:17.

[Ntlhakgolo go letlakala 27]

“Ka matšatši a xe Le thabile, le ka menyanya ya lena, . . . Le letšê dinaka.”​—NUMERI 10:10

[Ntlhakgolo go letlakala 28]

“Morêna ké modiši wa-ka; nka se hlôke selô. Ó nkhutamiša mafulong a matalá; ó nkiša meetseng a makhutšô.”​—PSALME 23:1, 2

[Ntlhakgolo go letlakala 29]

“Xwa hlaolwa . . . ba xo rêta Morêna ka diletšô tše Dafida a di dirilexo ya ba tša xo ôpêla; e be e le ba dikete tše nnê.”​—1 KORONIKA 23:4, 5

[Ntlhakgolo go letlakala 29]

Dafida o be a kgona go bonagatša maikwelo a sa swanego bobedi ka mantšu le ka mmino

[Ntlhakgolo go letlakala 30]

“Haleluya! Mo reteng ka meropa le mexobô! Tšohle tše di bušaxo môya di rêtê Morêna.”​—PSALME 150:1, 4, 6

[Box/​Pictures on page 28]

 Diletšo tša Mehleng ya Beibele

Diletšo tša metato di be di akaretša makope, diharepa le diletšo tša metato e lesome. (Psalme 92:3, bapiša le PK) Di ile tša fetošwa tša lentšu la pele le lentšu la banna. (1 Koronika 15:20, 21) Gare ga diletšo tša porase le tša moya go be go e-na le dinaka, diphalafala, gotee le diporompeta, tšeo di bego di llela godimo. (2 Koronika 7:6; 1 Samuele 10:5; Psalme 150:3, 4) Ge go be go kgakolwa tempele, diporompeta le baopedi ba be ba “kwala byalo ka eke ké lentšu la motho o tee.” (2 Koronika 5:12, 13) Se go bonagala se e-ra gore di be di opela ka segalo se tee le gore go be go se na bošaedi. Diletšo tša go tulwa go bonagala di be di akaretša meropana le di-sistrum, e lego mohuta o mongwe wa diletšo tša go gwaša, gotee le “diletšo tša mehuta-huta tša metsiperese.” Gape go be go e na le disimbala—tše dinyenyane tše “di llago” le tše kgolo tše di bitšwago “dikimbala tše di kwalago ka matla!”—2 Samuele 6:5, PK; Psalme 150:5, PK.

[Diswantšho]

Ka godimo: Ditaba ka botlalo tše tšwago Arekeng ya Titus, Roma, Italia, tše bontšhago diporompeta tšeo di tšerwego ka tempeleng kua Jerusalema ka 70 C.E. Ditšhelete tša tšhipi tša mo e ka bago ka 130 C.E., tšeo di nago le diletšo tša Bajuda

[Mothopo]

Coins: © 2007 by David Hendin. All rights reserved.