Glejte, Mesija! Poslan, da reši človeštvo

»Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. KOR. 15:22)

1., 2. a) Kako sta se Andrej in Filip odzvala, ko sta srečala Jezusa? b) Zakaj lahko rečemo, da imamo več dokazov za to, da je Jezus Mesija, kakor so jih imeli kristjani v prvem stoletju?

»NAŠLI smo Mesija,« je dejal Andrej svojemu bratu Petru, prepričan, da je Jezus iz Nazareta Božji maziljenec. Tudi Filip je bil o tem prepričan, zato je poiskal svojega prijatelja Natanaela in mu rekel: »Našli smo tistega, o katerem so pisali Mojzes (v Postavi) in Preroki, Jožefovega sina Jezusa iz Názareta.« (Jan. 1:40, 41, 45)

² Ali si trdno prepričan, da je Jezus obljubljeni Mesija, Jehovov »Glavni zastopnik [. . .] rešitve«? (Heb. 2:10) Danes imamo veliko več dokazov za to, da je Jezus Mesija, kakor so jih imeli njegovi sledilci v prvem stoletju. V biblijski pripovedi o Jezusu, v kateri je opisano njegovo življenje vse od njegovega rojstva pa do vstajenja, najdemo obilo prepričljivih dokazov, da je on Kristus. (Beri Janez 20:30, 31.) Biblija je poleg tega napovedala, da bo Jezus izpolnjeval svojo vlogo Mesija tudi potem, ko se bo vrnil v nebesa. (Jan. 6:40; beri 1. Korinčanom 15:22.) Tako lahko tudi mi na podlagi tega, kar smo spoznali iz Biblije, rečemo: »Našli smo Mesija!« Najprej pa si poglejmo, na temelju česa so lahko ti prvi Jezusovi učenci pravilno sklenili, da so našli Mesija.

»Sveta skrivnost« glede Mesija se je razkrivala postopoma

3., 4. a) Zakaj so lahko učenci v prvem stoletju trdili, da so našli Mesija? b) Zakaj meniš, da je samo Jezus lahko izpolnil vse mesijanske prerokbe?

³ Zakaj so lahko Jezusovi sledilci v prvem stoletju z gotovostjo trdili, da je Jezus Mesija? Ker je Jehova po prerokih postopoma odkrival podrobnosti, po katerih bi ljudje prepoznali Mesija. Neki biblijski učenjak je to primerjal s sestavljanjem kipa, ki je bil narejen iz koščkov marmorja. Zamislimo si, da je te koščke prineslo v neki prostor več ljudi, ki do tedaj niso med seboj še nikoli komunicirali. Če bi se ti koščki, ko bi jih sestavili, popolnoma skladali in tvorili kip, bi nedvomno lahko logično sklenili, da je moral biti v ozadju nekdo, ki je sestavil podroben opis kipa in posamezne koščke poslal tem ljudem. Kakor je bil posamezen kos le delček kipa, tako je tudi vsaka mesijanska prerokba vsebovala pomemben delček informacij o Mesiju.

⁴ Kolikšna bi bila potemtakem verjetnost, da bi se vse prerokbe o Mesiju po naključju izpolnile na eni osebi? Neki raziskovalec je dejal, da bi bila možnost, da bi se vse mesijanske prerokbe izpolnile na eni osebi zgolj po naključju, tako zelo majhna, da sploh ne pride v poštev. Rekel je še: »To je v vsej zgodovini uspelo samo Jezusu – in nikomur drugemu.«

5., 6. a) Kako bo izvršena obsodba proti Satanu? b) Kako je Bog postopoma razkrival, v kateri rodovni liniji se bo pojavilo »seme«?

⁵ Mesijanske prerokbe so bile osredinjene na »sveto skrivnost«, h kateri spadajo reči vesoljnega pomena. (Kol. 1:26, 27; 1. Mojz. 3:15) Del te skrivnosti je bila tudi obsodba »prakače«, Satana Hudiča, ki je človeštvo pahnil v greh in smrt. (Raz. 12:9) Kako bo ta obsodba izvršena? Jehova je napovedal, da bo »seme«, ki ga bo rodila »žena«, zdrobilo Satanu glavo. Tako bo odstranilo pobudnika upora ter krivca za bolezni in smrt. Vendar bo predtem Satan  z Božjim dovoljenjem simbolično ranil ženino »seme« v peto.

⁶ Jehova je postopoma razkrival, kdo bo obljubljeno »seme«. Abrahamu je prisegel: »Ker si poslušal moj glas, bodo po tvojem semenu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji.« (1. Mojz. 22:18) Mojzes je napovedal, da bo to »prerok«, večji od njega. (5. Mojz. 18:18, 19) David je dobil zagotovilo (ki so ga pozneje potrdili tudi preroki), da bo to njegov potomec in bo podedoval njegov prestol za vse večne čase. (2. Sam. 7:12, 16; Jer. 23:5, 6)

Dokazi, da je Jezus Mesija

7. V katerem smislu je Jezus izšel iz Božje »žene«?

⁷ Bog je izmed duhovnih bitij v nebesih, ki sestavljajo njegovo ženi podobno organizacijo, izbral svojega Sina, prvo stvarjenje, da bi postal obljubljeno »seme«. To je pomenilo, da se je moral Božji edinorojeni sin odreči nebeškemu življenju in se roditi kot popoln človek. (Fil. 2:5–7; Jan. 1:14) Dejstvo, da je Marijo obsenčil sveti duh, je zagotavljalo, da se bo to, kar se bo rodilo, »imenovalo sveto, Božji Sin«. (Luk. 1:35)

8. Kako je Jezus s tem, da je prišel k Janezu, da bi ga ta krstil v vodi, izpolnil mesijanske prerokbe?

⁸ Mesijanske prerokbe so razkrivale, kje in kdaj se bo pojavil Jezus. Kot je bilo napovedano, se je rodil v Betlehemu. (Miha 5:2) V prvem stoletju so Judje mrzlično pričakovali Mesijev prihod. Zato so se nekateri o Janezu Krstniku spraševali: »Da ni nemara on Kristus?« Vendar jim je Janez odgovoril: »Prihaja nekdo, ki je močnejši od mene.« (Luk. 3:15, 16) Ko je 30-letni Jezus prišel k Janezu jeseni leta 29 n. št., da bi ga ta krstil, se je s tem predstavil za napovedanega Mesija ravno ob pravem času. (Dan. 9:25) Nato je svojo razgibano dejavnost pričel z besedami: »Določeni čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.« (Mar. 1:14, 15)

9. O čem so bili Jezusovi učenci trdno prepričani, pa čeprav niso poznali vseh podrobnosti?

⁹ Vendar so ljudje morali svoja pričakovanja malce spremeniti. Jezusa so sicer upravičeno pozdravili kot kralja, vendar takrat še niso doumeli, da bo zavladal šele v prihodnosti in to iz nebes. (Jan. 12:12–16; 16:12, 13; Apd. 2:32–36) Toda ko je Jezus vprašal svoje učence »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?«, je Peter brez obotavljanja odgovoril: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Mat. 16:13–16) Podobno je odgovoril tudi takrat, ko so mnogi zapustili Jezusa, ker so se spotaknili nad njegovimi besedami. (Beri Janez 6:68, 69.)

Poslušajmo Mesija

10. Zakaj je Jehova posebej rekel, da je treba poslušati njegovega Sina?

¹⁰ Božji edinorojeni Sin je bil v nebesih mogočno duhovno bitje. Na zemlji je bil  »predstavnik« svojega Očeta. (Jan. 16:27, 28) Rekel je: »To, kar učim jaz, ni moje, ampak je od tistega, ki me je poslal.« (Jan. 7:16) Jehova je med Jezusovim spremenjenjem potrdil, da je Jezus Mesija, ko je zapovedal: »Poslušajte ga.« (Luk. 9:35) Da, ljudje so morali poslušati oziroma ubogati njegovega izbranca. Za kaj takšnega pa so potrebovali vero, ki so jo morali podkrepiti z dobrimi deli. Le tako so lahko ugajali Bogu in si pridobili večno življenje. (Jan. 3:16, 35, 36)

11., 12. a) Kaj je Jude v prvem stoletju oviralo, da niso sprejeli Jezusa za Mesija? b) Kdo je veroval v Jezusa?

¹¹ Čeprav je bilo na pretek dokazov, da je Jezus Mesija, pa velika večina Judov v prvem stoletju tega dejstva ni sprejela. Zakaj ne? Ker so imeli že vnaprej ustvarjene predstave o Mesiju – denimo da bo politični voditelj, ki jih bo odrešil rimskega jarma. (Beri Janez 12:34.) Zato niso mogli sprejeti Mesija, ki je izpolnil prerokbe o tem, da ga bodo ljudje zaničevali, se ga ogibali, da bo seznanjen z bolečinami in boleznimi ter da bo na koncu umorjen. (Iza. 53:3, 5) Celo nekateri njegovi zvestovdani učenci so bili razočarani, ker ni osvobodil naroda izpod rimske oblasti. Vendar so mu ostali zvestovdani in si sčasoma pridobili točno spoznanje. (Luk. 24:21)

¹² Drugi razlog, zakaj mnogi niso hoteli priznati Jezusa za obljubljenega Mesija, je bil ta, da so težko sprejeli njegove nauke. Za vstop v Božje kraljestvo bi se denimo morali odreči samemu sebi, jesti njegovo meso in kri, se ponovno roditi in ne biti del sveta. (Mar. 8:34; Jan. 3:3; 6:53; 17:14, 16) Ponosnim, bogatim in hinavskim ljudem je bilo vse to pretežko. Ponižni Judje pa so sprejeli Jezusa za Mesija tako kakor nekateri Samarijani, ki so dejali: »Vemo, da je ta človek zares rešitelj sveta.« (Jan. 4:25, 26, 41, 42; 7:31)

13. Kako je bil Jezus v simboličnem smislu ranjen v peto?

¹³ Jezus je napovedal, da ga bodo višji duhovniki obsodili na smrt, Nejudje pribili na kol, tretji dan pa bo vstal od mrtvih. (Mat. 20:17–19) Ko je pred sanhedrinom potrdil, da je res »Kristus, Božji Sin«, so ga obtožili bogokletja. (Mat. 26:63–66) Pilat ni na njem našel »nič takega, za kar bi si zaslužil smrt«, vendar je potem, ko so ga Judje obtožili še hujskanja k uporu, z njim »storil po njihovi volji«. (Luk. 23:13–15, 25) S tem so se »odrekli« »Glavnemu zastopniku življenja« in dosegli, da so ga ubili, pa čeprav je obstajalo obilo dokazov za to, da ga je poslal Bog. (Apd. 3:13–15) Kot je bilo napovedano, je bil Mesija »pokončan« leta 33 n. št., ko so ga na dan pashe pribili na kol. (Dan. 9:26, 27; Apd. 2:22, 23) S to kruto smrtjo je bil ranjen »v peto«, kot je to napovedala prerokba iz 1. Mojzesove 3:15.

Zakaj je moral Mesija umreti?

14., 15. a) Iz katerih dveh razlogov je Jehova dovolil, da Jezus umre? b) Kaj je Jezus delal po vstajenju?

¹⁴ Jehova je dovolil, da je Jezus umrl, iz dveh pomembnih razlogov. Kot prvo je Jezus s tem, da je ostal zvest do smrti, razrešil pomemben vidik »svete skrivnosti«. Priskrbel je dokončen dokaz, da popoln človek lahko ohrani »bogovdanost« in podpre Božjo vrhovno oblast kljub najtežjim preizkušnjam, ki jih nadenj zgrne Satan. (1. Tim. 3:16) Kot drugo je Jezus rekel, da je »Sin človekov [. . .] prišel, da [. . .] dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28) S to »ustrezno odkupnino« je plačal kazen za greh, ki smo ga podedovali od Adama. Poleg tega je omogočil večno življenje vsem, ki ga sprejmejo za tistega, ki ga je Bog poslal rešit človeštvo. (1. Tim. 2:5, 6)

¹⁵ Kristus je bil po treh dneh v grobu obujen, nato pa se je 40 dni prikazoval učencem,  da so lahko na lastne oči videli, da je živ, in jim dajal nadaljnja navodila. (Apd. 1:3–5) Zatem se je povzpel v nebesa, da bi izročil Jehovu vrednost svoje dragocene žrtve, nato pa je čakal na to, da bo zakraljeval kot mesijanski kralj in se bo pričela njegova nevidna navzočnost. Medtem ko je čakal, pa je imel marsikaj opraviti.

Kako bo Jezus izpolnil svojo vlogo Mesija

16., 17. Za kaj vse je pooblaščen Mesija, odkar je bil obujen v nebesa?

¹⁶ Jezus je v stoletjih po svojem vstajenju v vlogi kralja zvesto nadzoroval dejavnosti krščanske občine. (Kol. 1:13) Ob vnaprej določenem času je pričel vladati kot kralj Božjega kraljestva. Biblijske prerokbe in svetovni dogodki potrjujejo, da je bil okronan leta 1914 ter da sta se takrat pričeli njegova navzočnost in »sklenitev stvarnosti«. (Mat. 24:3; Raz. 11:15) Kmalu zatem je skupaj s svetimi angeli vrgel Satana in njegove demone iz nebes. (Raz. 12:7–10)

¹⁷ Oznanjevalska in poučevalska dejavnost, ki jo je Jezus pričel leta 29 n. št., se sedaj že bliža svojemu velikemu vrhuncu. Kmalu bo Jezus sodil vse živeče. Nato bo ovcam podobne ljudi, ki ga priznavajo za tistega, ki ga je Jehova poslal rešit človeštvo, povabil, naj podedujejo »kraljestvo, ki [jim] je pripravljeno že od ustanovitve sveta«. (Mat. 25:31–34, 41) Tiste, ki ga nočejo za svojega kralja, pa bo uničil, ko se bo s svojimi nebeškimi vojskami odpravil očistit zemljo vse hudobije. Nato bo zvezal Satana in ga skupaj z demoni vrgel v »brezno«. (Raz. 19:11–14; 20:1–3)

18., 19. Kaj bo Jezus še dosegel kot Mesija in kako bo to vplivalo na poslušne ljudi?

¹⁸ Jezus bo med svojim tisočletnim kraljevanjem do popolnosti opravičil vse svoje nazive, kot so »Čudoviti svetovalec, Mogočni bog, Večni oče, Knez miru«. (Iza. 9:6, 7) Med svojim vladanjem bo ljudi privedel do popolnosti, tudi tiste, ki jih bo obudil od mrtvih. (Jan. 5:26–29) Mesija bo vodil poslušne ljudi k »izvirkom vodá življenja« in jim s tem omogočil, da bodo prišli v miren odnos z Jehovom. (Beri Razodetje 7:16, 17.) Po končnem preizkusu bodo vsi uporniki, tudi Satan in njegovi demoni, vrženi »v ognjeno [. . .] jezero«, s čimer bo »kača« dobila smrtni udarec v glavo. (Raz. 20:10)

¹⁹ Kako čudovito in brezhibno Jezus izpolnjuje svojo vlogo Mesija! Na koncu bo rajska  zemlja polna ljudi, ki bodo lahko zaradi njegove odkupne žrtve živeli večno, popolnoma zdravi in srečni. Takrat bo z Jehovovega svetega imena odstranjena vsa sramota in postalo bo povsem jasno, da je Jehova upravičeno vrhovni vladar vsega vesolja. Kakšni veličastni obeti čakajo vse, ki poslušajo Božjega maziljenca!

Ali si našel Mesija?

20., 21. Zakaj naj bi drugim govoril o Mesiju?

²⁰ Od leta 1914 naprej živimo v obdobju Kristusove parousíe oziroma navzočnosti. Čeprav Jezus ni vidno navzoč kot kralj Božjega kraljestva, pa lahko njegovo navzočnost vidimo iz prerokb, ki se izpolnjujejo pred našimi očmi. (Raz. 6:2–8) Vseeno pa je večina današnjih ljudi podobna Judom v prvem stoletju, saj se ne zmeni za dokaze o Mesijevi navzočnosti. Tudi oni si želijo političnega voditelja ali vsaj človeka, ki bi mu uspelo kaj doseči po človeških vladarjih. Ti pa si spoznal, da Jezus sedaj vlada kot kralj Božjega kraljestva. Ali nisi bil navdušen, ko si to izvedel? To te je spodbudilo, da si podobno kakor učenci v prvem stoletju pričel razglašati: »Našli smo Mesija.«

²¹ Ali takrat, ko se z drugimi pogovarjaš o resnici, opozarjaš tudi na Jezusovo vlogo Mesija? Če boš tako ravnal, boš še bolj cenil vse, kar je že storil zate, kar dela sedaj in kar bo še naredil v prihodnosti. Nedvomno si se kakor Andrej in Filip o Mesiju že pogovarjal s svojimi sorodniki in prijatelji. Zakaj ne bi sedaj stopil do njih z obnovljeno gorečnostjo in jim pokazal, da je Jezus Kristus resnično obljubljeni Mesija – tisti, ki ga je Jehova poslal, da reši človeštvo?

Ali lahko pojasniš?

• Zakaj so lahko učenci v prvem stoletju trdili, da so našli Mesija?

• Zaradi katerih dveh pomembnih razlogov je Jezus moral umreti?

• Kaj bo Jezus še storil, da bo izpolnil svojo vlogo Mesija?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 21]

Zakaj so bili lahko ljudje v prvem stoletju prepričani, da je Jezus obljubljeni Mesija?

[Slika na strani 23]

Ali takrat, ko se z drugimi pogovarjaš o resnici, opozarjaš na Jezusovo vlogo Mesija?