Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Ke ka kgopolo efe Modimo a ka go humišago?

Nakong e fetilego, Jehofa o ile a šegofatša ba bangwe, ba bjalo ka Aborahama le Solomone ka mahumo a dilo tše di bonagalago. Eupša mahumo ao Bakriste ba a nyakago kudu le ao Modimo a ka thušago motho go a hwetša a akaretša tumelo, khutšo, kgotsofalo le lethabo.—9/1, matlakala 3-7.

• Re ithuta’ng tabeng ya ge Jesu a be a hlakodiša Petro ge a be a nwelela ka lewatleng? (Mat. 14:28-31)

Ge e ba re lemoga go hloka tumelo ga ngwanabo rena, ka tsela ya seswantšhetšo re ka otlolla letsogo la rena ra mo thuša go matlafatša tumelo ya gagwe.—9/15, letlakala 8.

• Jehofa o gafile’ng ge a be a re hlakodiša?

Jehofa o kgotleletše go bona ge Morwa wa gagwe a tlaišwa le go kwerwa. Le gona, go etša ge go bontšhitšwe e sa le pele ke go ikemišetša ga Aborahama go dira sehlabelo ka morwa wa gagwe, Jehofa o ile a kgotlelela go bona Morwa wa gagwe a bolawa bjalo ka sesenyi.—9/15, matlakala 28-29.

• Ke ka baka la’ng Vatican Codex e le lehumo?

Ke sengwalwa sa Segerika seo se ngwadilwego ka nako ya ka tlase ga nywaga e 300 ka morago ga ge Beibele e phethilwe. E hupere mo e ka bago dipuku ka moka tša Mangwalo a Seheberu le Mangwalo a Bakriste a Segerika. Ke sedirišwa seo diithuti di se dirišitšego go bona seo se bego se le dingwalweng tša mathomo tša Beibele.—10/1, matlakala 18-20.

Diema 24:7 e re ruta’ng mabapi le ‘aga ntlo’?

Monna yo a nyakago go nyala o swanetše go itokišeletša boikarabelo bjoo. Se se akaretša go itokišeletša go hlokomela dinyakwa tša lapa le go etelela lapa pele dilong tša moya.—10/15, letlakala 12.

• Ke ka baka la’ng re sa swanela go bitša Dihlatse tša Jehofa bodumedi bja Boprotestanta?

Boprotestanta bo thomile lekgolong la bo-16 la nywaga ka boiteko bja go mpshafatša Kereke ya Roma Katholika. Lentšu “Boprotestanta” le šupa bohle bao ba latelago dipakane tša Mpshafatšo. Dihlatse tša Jehofa di gana taolo ya mopapa gomme di thekga go phagama ga Beibele ka pelo ka moka, lega go le bjalo di gana dithuto le metlwae yeo e sego ya thewa Mangwalong, yeo e tlwaelegilego madumeding a Protestanta.—11/1, letlakala 19.

• Na motho o swanetše go ithuta Seheberu le Segerika gore a kwešiše Beibele?

Aowa. Go tseba maleme ao ga go dire gore motho a fo kwešiša molaetša wa Beibele. Motho yo a ithutilego maleme ao o sa dutše a diriša dipukuntšu gotee le dipuku tša popopolelo. Taba ya gore Modimo o ile a budulela gore mantšu a Mohlanka wa gagwe yo mogolo a bolokwe ka phetolelong feela, e bontšha gore motho a ka diriša le go ithuta ditherešo go tšwa diphetolelong tša Beibele ka maleme a mehleng yeno.—11/1, matlakala 20-23.

• Jehofa le Morwa wa gagwe ba re beetše mohlala ofe mabapi le go bontšha mekgwa e mebotse?

Go sa šetšwe boemo bja Jehofa e le Mmuši wa legohle, o swara batho ka botho le tlhompho. Ge a be a bolela le Aborahama le Moše, o ile a diriša polelwana ya Seheberu yeo gantši e fetolelwago e le “hle.” (Gen. 13:14, NW; Ek. 4:6, NW) Modimo gape o theetša batho. (Gen. 18:23-32) Jesu le yena o ile a dira se se swanago, e bile o be a kgona go thuša batho ba mehleng yeo, e bile gantši a diriša maina a bona.—11/15, letlakala 25.

• Ke ka baka la’ng Bakriste ba therešo ba phema go keteka Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi?

Ngwaga o Mofsa o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi ke monyanya o bohlokwa kudu almanakeng ya Asia. Monyanya woo gantši o be o akaretša go kgonthišetša go ba le mahlatse le go hlompha meoya. Bakriste ba rata le go hlompha batswadi ba bona, eupša ga ba tšee karolo dijong tšeo morero wa tšona e lego go ikopanya le meoya ya bahu gore e ba šireletše goba go nyaka go kgahliša medimo ya ka gae.—12/1, matlakala 20-23.