Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Tualako Okuliyunga Kovikunwa

Tualako Okuliyunga Kovikunwa

Tualako Okuliyunga Kovikunwa

TONY, wapopiua monthele yotete, ankho upondola okukala nonkhalelo yomuenyo welikalela, inkha etavelele okuti una otyitateka tyokunwa unene. Mahi, mokonda ankho usoka okuti upondola okunwa oukopo ounyingi ahanda, oe ankho usoka okuti ukahi nokuyunga nawa omuenyo wae. Omokonda yatyi olusoke lwae ankho kaluaviukile?

Kaluaviukile mokonda ankho unwa unene. Tyilinge ankho Tony wetyiimbuka ine ketyimbukile, owongo wae uhongolela olutu luae nomutima, novituwa viae, ankho kauundapa vali nawa mokonda yokunwa unene. Tyina ankho ayawisa vali kokunwa, no nondunge mbae mbutepuluka, iya ahasuku vali nomuenyo wae.

Ehunga lia vali, olusoke lwa Tony ankho luahaviukile, omokonda ehando liae liokutualako okunwa unene ankho enene. Allen, wapopiua mononthele mbatetekela, ponthyimbi ankho ketavela okuti una otyitateka tyokunwa unene. Oe wati, “ankho ndyiliholeka okuti ndyinwa unene, nokutendela okuti hakolelwe, andyilikuatehila opo nahamoneke. Ankho nahanda okuliamena opo nahayekepo okunwa.” Namphila ankho vakuavo vetyiluete okuti Tony na Allen vekahi nokukala ononkholwa, mahi ovo muene ankho vatualako nokuti vekahi nawa. Ovanthu ovo vevali ankho vesukisa okulinga etokolo. Etokolo patyi?

Linga Etokolo!

Ovanyingi vayekapo okunwa unene valinga etokolo lielikuata no nondaka mba Jesus mbati: “Inkha eiho olio liokulio likupundukisa, litokolamo oliyumbu kokule nove. Mokonda tyakolela vali ukale tyihena onthele imwe yolutu, tyipona okukala nolutu aluho, mahi oyumbwa mo Geena.”—Mateus 5:29.

Mahi, Jesus katumine ovanthu velilemaneke. Anthi, oe ankho waava ongeleka itoneka okuti tuesukisa okutokola okuyekapo kese tyimwe tyitunyona mopaspilitu. Otyili, okulinga etokolo tyipondola okupuiya unene. Mahi tyiamena omalusoke etu nokovitateka vituka kokunwa unene. Ngotyo, inkha vakuenyi valekesa esuko avekupopila okuti ukahi nokunwa unene, tavela, olitete. a Inkha tyili ukahi umue nokunwa unene, otyiwa uyekepo okunwa. Otyo tyipondola okukuihama unene, mahi onongembia ombo hahe vali tyipona okunyona omuenyo.

Inkha ove unwa, oityi wesukisa okulinga opo wahalambese? Oityi wesukisa okulinga matyikukuatesako okutualako okuliyunga kovikunwa?

Opi Matuvasi Ombatelo Oyo

1. Kala nekolelo liapama, linga omalikuambelo atunda komutima. Ombimbiliya yava elondolo eli liapama vana vahanda okuhambukiswa Jeova Huku: “Muaviho, itei unene ku Huku nomalikuambelo kumwe nolupandu. Iya ombembwa ya Huku, ipona onondunge nomalusoke aeho, mayungu omitima vienyi nomalusoke enyi, menyina lia Kristu Jesus.” (Filipenses 4:6, 7) Oityi wesukisila okuita ombembwa yokomutima?

Tavela okuti ove una otyitateka tyokunwa unene, otyitateka otyo tyitetuluwa vala nove. Tolela Huku okuti ove uhanda okuyekapo okunwa unene nekuavele ononkhono opo utyivile okulityilikako nokuliteta kovikuavo ovivi. “Una uholeka ononkhali mbae, kamakamona ouwa. Anthi, una ukembupopia no kumbuyekapo, malingilwa okankhenda.” (Provérbios 28:13) Tupu, Jesus wati tuesukisa okulikuambela okuti: “Wehetuyeke tulolwe, mahi tuyovole kondingavivi.” (Mateus 6:13; pokatoi) Oñgeni, upondola okulinga etyi tyelikuata nomalikuambelo ove, iya opi movasi omakumbululo omalikuambelo ove?

2. Vasa epameko mondaka ya Huku. “Ondaka ya Huku ina omuenyo no nonkhono ononene . . . ipondola okupunga omalusoke nomahando omutima.” (Hebreus 4:12) Ovanyingi ankho vanwa unene vavatelwa nokutanga nokusokolola mo noversikulu mbo Mbimbiliya kese nthiki. “Omunthu uhaendela monondonga mbo nondingavivi, omuna-mbembwa.” Omuhoneki wo no salmu wali nonthilo, “Anthi, uhanda ovitumino via Jeova. Iya oe utangela pombuelo ovitumino viae otyitenya notyinthiki. . . . Iya atyiho alinga matyimuende nawa.”—Salmo 1:1-3.

Allen, welilongesa Ombimbiliya no Nombangi mba Jeova atyimukuatesako okuyekapo okunwa unene. Oe wati, “Ame ndyitavela okuti inkha ha Mbimbiliya novitumino viayo viambatela okuyekapo okunwa unene, ñgeno nankhiale.”

3. Kala omunthu Ulikondola omutima. Ombimbiliya ipopia okuti vana ankho ononkholwa mewaneno lio Vakristau “pahe vasukulwa, no nonkhono mba Huku yetu.” (1 Coríntios 6:9-11) Oñgeni ngotyo? Notyipuka tyike, ovo vakuatesuiwako okuyekapo ounkholwa novipito mokukala ovanthu velikondola omutima, okukala notyituwa otyo tyospilitu ya Huku. “Muhakolwei novinyu, ituala kovivi, mahi kalei tyeyula ospilitu.” (Efésios 5:18; Gálatas 5:21-23) Jesus Kristu walaa okuti “Tate keulu [upondola] okuaavela ononkhono mbae vana vemuita.” Ngotyo, “tualako okuita, iya oe mekuavelambo.”—Lucas 11:9, 13.

Vana vahanda okufenda Jeova monkhalelo etavela velikondola omutima mokutanga nokulilongesa Ombimbiliya nokulinga apeho omalikuambelo atunda komutima. Wahasoye, tavela omulao wa Huku ukahi Mondaka yae wati: “Una ukuna nehando liolutu luae, makateya okuvola kuolutu. Mahi una ukuna nehando liospilitu, makateya omuenyo wahapu. Ngotyo, tuhayekeipo okulinga oviwa, mokonda matukateya momuvo wanakua, inkha katuasoyele.”—Gálatas 6:8, 9.

4. Okuholovona omapanga omawa. “Una weenda novanongo, nae makala omunongo, mahi una ulinga oupanga nomalai makala novitateka.” (Provérbios 13:20) Popila omapanga ove etokolo liove liokutualako okuliteta kovikunwa. Ondaka ya Huku itulondola, okuyekapo “nokunwa unene ovinyu, no movipito, nokulilolela pokunwa,” vamwe mulinga navo oupanga tyipondola okuvenumanesa, ‘avemupopi omapita.’ (1 Pedro 4:3, 4) Tokola okuyekapo oupanga na vana vahanda okukunyona etokolo liove konthele yokunwa.

5. Tokola apa mooyela. “Yekeipo okukala tyelifwa nouye uno, anthi kalei ovape, okupilulula omalusoke enyi, opo mutale onue muene okuti ehando lia Huku eewa liafuapo nokuaviuka.” (Romanos 12:2) Inkha uyeka ovitumino Viondaka ya Huku vikuvatele okulinga omatokolo ove tyipona okutavela komapanga ove “nouye uno”, mokala nehambu liokukala omunthu wapandua na Huku. Mahi oñgeni monoñgonoka okuti apa waoyela patuuka?

Kese ngelo unwa olitehelela onondunge mbove mbukahi nokutepuluka, otyo tyilekesa okuti okuwa oko okunyingi unene pala ove. Ngotyo, inkha watokola okunwa, ohapolo pokati mahi ohiki kounkholwa, otyo haunongo. Uhayeke okuyalwa tyikutyilike okutala nawa otyituwa tyove konthele yokunwa. Tokola apa mooyela, ohalambe monkhalelo yapola pokati ipondola okukutuala kokukolwa.

6. Lilongesa okuti au. “Yekei ondaka yenyi Enga ikale umwe Enga tyili, iya o Au yenyi, aikala umwe Au tyili.” (Mateus 5:37) Lilongesa okuanya vana vena okankhenda kahaviukile vatualako okukupa ovikunwa. “Onondaka mbenyi mbukale apeho mbahingwa nawa omongwa, opo mutyivile okukumbulula nawa kese munthu.”—Colossenses 4:6.

7. Ovola ombatelo. Ita ombatelo yomapanga apondola okupameka etokolo liove liokuliyunga kovikunwa, nokukuetela etyi tyipameka ekolelo liove. “Hahe vevali tyipona wike, mokonda vena ondyambi ongwa movilinga viavo valinga nononkhono. Mokonda, inkha umwe puvo utoka, mukuavo upondola okumukatula.” (Eclesiastes 4:9, 10; Tiago 5:14, 16) Tupu Eongano Liokutyilika Okunwa Unene Nounkholwa (Instituto Nacional de Combate ao Abuso do Álcool e ao Alcoolismo) ko Estadu Unido lilondola okuti: “Okuliteta kokunwa pamwe tyipondola okupuiya. Ita ombunga yove nomapanga vekukuateseko opo utyivile.”

8. Kakatela metokolo liove. “Kalei ovafuisipo vondaka, muhakalei ovateheleli vala vokulikemba nomalusoke omatutu. Anthi, una utehelela nawa ovitumino viafuapo vieyovo, utualako okulinga ngotyo, mokonda hamuteheleli ulimbuako, mahi uvifuisapo, makala nehambu movilinga ovio.”—Tiago 1:22, 25.

Liteta Komahando

Ha aveho vanwa vakala ononkholwa. Mahi vamwe vahimbika okunwa unene, ine okunwa apeho, iya avetyiliya okunwa. Mokonda vokuetyiliya okunwa apa veli vahanda vala okunwa, ovanthu vatyo ovo vesukisa etokolo enene nombatelo yopaspilitu opo vayovoke mokunwa. Allen uhinangela okuti, “tyina ankho ndyiyekapo okunwa, ankho ndyikala nomuihamo omunene molutu. Iya andyiimbuka okuti tupu nesukisa okuhakulwa, okuyawisa kombatelo yopaspilitu ankho ndyikahi nokupewa.”

Ovanyingi vokunwa unene vesukisa okuhakulwa pala okupameka ovilwa viavo viopaspilitu, opo veliyovole kotyituwa tyokunwa unene. b Vamwe vesukisa okuenda kosipitali opo vafinde otyitateka tyavo ine okutambula ovihemba pala okutepulula epeleyo enene liokunwa, nokuvevatela okutualako okulityilika ovikunwa. Omona wa Huku wokulinga omahuviso, wati: “Vokuapama kavesukisa ondotolo, mahi vana vavela vesukisa.”—Marcos 2:17.

Ouwa Utunda Kokutavela Ovitumino via Huku

Onondonga mbo Mbimbiliya konthele yokunwa, mbutunda ku Huku yotyotyili, utuhandela ouwa, ha pala hono vala, mahi uhanda tukale nouwa apeho. Etyi Allen ayekapo okunwa, konyima yomanima omakwi evali na ekuana, oe wahinangela okuti: “Otyiwa unene okuiwa okuti ndyipondola okukala omunthu welikalela, nokunoñgonoka okuti Jeova uhanda okumpha omafa okumbatela okuviukisa etyi tyapenga momuenyo wange, nokuti oe . . .” Allen watalamapo katutu, mokonda tyina asokolola ngotyo ankho uhanda okulila. “Asono, ati humm, . . . okuanoñgonoka okuti Jeova utwii nawa, wasuka nonthue, nokuti waava ombatelo yesukisa, ankho tyihuvisa.”

Moluotyo, inkha una otyitateka ngotyo tyokunwa unene, uhasoye ine okusoka okuti kumetyivili okuyekapo otyituwa otyo. Allen na vakuavo ovanyingi, navo vali notyitateka ove una hono, avetyivili okulitepulula ine okuyekapo umwe okunwa. Mahi, kavelivelele, nove kumelivele.

Tyilinge wakoyapo okunwa monkhalelo yapola pokati, ine wetyiyekapo, tavela elondolo lioluembia lia Huku liati: “Inkha utavelele tyilityili ovitumino viange! Ñgeno ombembwa yove yakala ngenyana, iya ouviuki wove ngomakufikufi elunga.”—Isaías 48:18.

[Onondaka Poutoi]

a Tala pokakasa “Okuti Ndyihole Okunwa Okulambesa?” pefo 8.

b Kuna onosipitali ononyingi, no maongano apondola okuvatela ovanthu ovo. Omutala Womulavi kaulekesa okuti kuna ovihemba vipondola okuhakula ovanthu ovo. Kese munthu wesukisa okuovola ehaku liae muene, nokulinga etokolo lielikuata novitumino Viombimbiliya.

[Ehangununo liolutalatu pefo 8]

Okuti Ndyihole Okunua Okulambesa? Lipula ove muene:

• Okuti pahe ndyinwa vali unene tyipona kohale?

• Okuti ndyikahi nokunwa vali ovikando ovinyingi?

• Okuti ndyikahi nokunwa ovikunwa viapama vali?

• Okuti ndyikahi nokunwa pala okutila ovitateka?

• Okuti epanga limwe ine ombunga wambiyulale mokonda yokunwa okulambesa?

• Okuti okunwa tyihole okuetela ovitateka ombunga, ine okovilinga ine opokulinga oungendi?

• Okuti tyimphuiya okukala osimano tyahanu?

• Okuti katyinkhalesa nawa tyina vakuetu veliteta kokunwa?

• Okuti ndyiliholeka kovanthu okuti ndyinwa unene?

[Ehangununo liolutalatu pefo 8]

Inkha po mapulo aa wakumbulula like ine omanyingi okuti yoo, ove wesukisa okuliyunga opo wahanue unene.

[Ehangununo liolutalatu pefo 9]

Oñgeni Matulingi Omatokolo Aviuka Konthele Yovikunwa Vikoleswa

Tyina nkhele wehenehimbike okunwa, limpula:

Okuti tyaviuka kuame okunwa ovikunwa, ine ndyina okulityilika?

Elondolo: Una uhetyivili okuliyunga tyina ekahi nokunwa, elityilike okunwa.

Mandyinu etyi tyilifuepi?

ELondolo: Tokola apa mohulila tyina nkhele ovikunwa vihenenyone onondunge mbove.

Onalupi ndyipondola okunwa?

Elondolo: Wahanue tyina mosingi etuku-tuku ine okulinga ovilinga viesukisa okukala tyalunguka. Tupu, kupondola okunwa tyina moende kovilinga via Huku, tyina umulemi, natyina ukahi nokunwa ovihemba.

Opi ndyipondola okunwa?

Elondolo: Weheliholeke kovanthu tyina unwa, tupu, wahanuine puvana vahahande ovikunwa vikoleswa.

Olie mandyinu nae?

Elondolo: Nwa nomapanga ove nombunga, vana vapondola okukuhindila okulinga ovipuka oviwa, wahanue na vana vanwa unene.

[Ehangununo liolutalatu pefo 10]

Ondaka ya Huku Yakuatesako Omulume Umwe Ankho Unwa Unene

Omulume umue utiwa o Supot ko Tailândia ankho onkholwa. Potete, oe ankho unwa vala kokangulohi. Konyima, ahimbika okunua komuhuka, natyina alia. Pahe oe ankho uhanda vala okunwa opo akolwe. Anthi, oe ahimbika okulilongesa Ombimbiliya no Nombangi mba Jeova. Etyi elilongesa okuti Jeova Huku ketavela ounkholwa, Supot ayekepo okunwa. Mahi, palamba vala katutu, Supot okondoka motyituwa tyae tyokunua unene. Ombunga yae aihanyauka.

Mahi, Supot ankho uhole Jeova nokuna ehando liokumufenda monkhalelo yaviuka. Omapanga a Supot aatualako okumukuatesako nokupameka omukai wae novana vae vevali opo vakale nae omuvo omunyingi nokutualako nokumukuatesako. Momuvo watyo oo, elondolo liapama livasiwa mu 1 Coríntios 6:10 lipopia okuti ‘ononkholwa kamabukapiñgana ouhamba wa Huku,’ liakuatesako Supot okutala otyitateka tyae. Oe waimbuka okuti wesukisa okulinga ononkhono ononene opo afinde otyitateka tyae tyokunwa unene.

Pahe, Supot watokola okuyekapo okunua ovikunwa aviho vikoleswa. Nononkhono mbospilitu sandu ya Huku, nehongolelo liondaka ya Huku, nekuateso liombunga yae newaneno, Supot wakala nononkhono mbopaspilitu esukisa opo afinde ehando liae liokunwa ovikunwa vikoleswa. Ombunga yae yahambukilwe unene etyi oe elipakula ku Huku nokumbatisalwa. Pahe, Supot una oupanga omuwa na Huku nokuundapesa omuwo wae pala okukuatesako vakuavo okulilongesa otyili.