Zakaj naj bi se posvetili Jehovu?

»To noč je [. . .] k meni pristopil angel Boga, ki mu pripadam.« (APD. 27:23)

1. Kaj naredi posameznik, preden se da krstiti, in katera vprašanja se nam ob tem zastavljajo?

»ALI ste se na podlagi žrtve Jezusa Kristusa pokesali za svoje grehe in se posvetili Jehovu, da boste delali njegovo voljo?« To je eno od dveh vprašanj, na kateri odgovorijo krstni kandidati na koncu govora za krst. Zakaj pa se kristjani sploh moramo posvetiti Jehovu? Kako nam to koristi? Zakaj Bog ne bi sprejemal našega čaščenja, če se mu ne bi posvetili? Da bi lahko dobili odgovore na ta vprašanja, moramo najprej ugotoviti, kaj posvetitev sploh je.

2. Kaj pomeni posvetiti se Jehovu?

² Kaj pomeni posvetiti se Bogu? Bodimo pozorni na to, kako je svoj odnos z Bogom opisal apostol Pavel. Pred številnimi ljudmi, s katerimi je bil na ladji, ki se je znašla v nevarnosti, je Jehova imenoval »Bog, ki mu pripadam«. (Beri Apostolska dela 27:22–24.) Vsi pravi kristjani pripadamo Jehovu. Svet na splošno pa »leži v oblasti Hudobnega«. (1. Jan. 5:19) Kristjani začnemo pripadati Jehovu, ko se mu v molitvi na njemu sprejemljiv način posvetimo. Posvetitev je osebna zaobljuba. Nato se lahko krstimo v vodi.

3. Kaj je Jezus pokazal s svojim krstom in kako ga lahko njegovi sledilci posnemajo?

³ Jezus nam je dal zgled s tem, da se je sam odločil, da bo izpolnjeval Božjo voljo. Ker se je rodil v posvečenem izraelskem narodu, je že bil posvečen Bogu. Torej je s svojim krstom naredil več, kakor je zahtevala Postava. Božja Beseda nakazuje, da je dejal: »Glej! Prišel sem [. . .], da izpolnim tvojo voljo, o Bog.« (Heb. 10:7; Luk. 3:21) S krstom je svojemu Očetu pokazal, da želi izpolnjevati njegovo voljo. Njegovi sledilci ga posnemajo, zato se dajo krstiti, le da oni s svojim krstom javno pokažejo, da so se v molitvi posvetili Bogu.

Kako nam posvetitev koristi

4. Kaj iz prijateljstva med Davidom in Jonatanom izvemo o tem, kako pomembna je obveza?

⁴ Krščanska posvetitev je nekaj resnega. Je več kot le obveza.  Kako pa nam to, da se posvetimo Jehovu, koristi? Za primerjavo razmislimo, kako nam to, da smo se pripravljeni obvezati, koristi v medčloveških odnosih. Primer tega je prijateljstvo. Če želimo imeti prijatelja, moramo biti pripravljeni sprejeti tudi odgovornosti, ki jih s seboj prinaša prijateljstvo. Do prijatelja čutimo obvezo oziroma dolžnost, da se zanimamo zanj. Eno od najbolj izjemnih prijateljstev, ki jih omenja Biblija, je prijateljstvo med Davidom in Jonatanom. Ta moža sta med seboj celo sklenila zavezo o trajnem prijateljstvu. (Beri 1. Samuelova 17:57; 18:1, 3.) Čeprav je takšna predanost danes nekaj redkega, pa je večina prijateljstev trdna, kadar prijatelji drug do drugega čutijo obvezo oziroma dolžnost. (Preg. 17:17; 18:24)

5. Kakšno trajno korist je imel suženj od tega, da se je odločil pripadati dobremu gospodarju?

⁵ V Postavi, ki jo je Bog dal Izraelcem, je omenjen še en primer tega, kako je ljudem koristilo, če so se obvezali. Če je suženj želel za vedno pripadati dobremu gospodarju, zato da bi si zagotovil varnost, je lahko z njim sklenil trajen in obvezujoč dogovor. V Postavi beremo: »Če pa bi suženj vztrajno govoril ‚Rad imam svojega gospodarja, svojo ženo in sinove, nočem oditi v svobodo‘, tedaj naj ga njegov gospodar privede pred pravega Boga in ga postavi k vratom ali podboju. Tam naj mu gospodar prebode uho s šilom; tako naj mu sužnjuje vse življenje.« (2. Mojz. 21:5, 6)

6., 7. a) Kako ljudem koristi, če so se pripravljeni obvezati? b) Kaj to, da ljudem koristi, če so se pripravljeni obvezati, nakazuje o našem odnosu z Jehovom?

⁶ Nadaljnji odnos, pri katerem se je treba obvezati, je zakonska zveza, le da ta terja še večjo predanost. Pri tem ne gre za zavezanost neki pogodbi, temveč človeku. Dva, ki živita skupaj neporočena, ne moreta nikoli uživati resnične varnosti, niti je ne morejo njuni otroci. Posameznika, ki sta zavezana drug drugemu v častni zakonski zvezi, pa imata močne svetopisemske razloge, da rešujeta svoje težave z ljubeznijo. (Mat. 19:5, 6; 1. Kor. 13:7, 8; Heb. 13:4)

⁷ V biblijskih časih je ljudem koristilo, če so pri poslu ali zaposlitvi sklenili obvezujočo pogodbo. (Mat. 20:1, 2, 8) Danes je enako. Koristno je na primer, če sklenemo obvezujoč pisni dogovor oziroma pisno pogodbo, preden se spustimo v neki posel ali pričnemo delati v podjetju. Če nam torej to, da smo se pripravljeni obvezati, koristi v prijateljstvu, zakonu in pri zaposlitvi, koliko bolj nam popolna posvetitev koristi pri odnosu z Jehovom! Sedaj pa si poglejmo, kako je ljudem v preteklosti koristilo, da so bili posvečeni Bogu Jehovu, in kako vemo, da pri tem nikakor ni šlo zgolj za obvezo.

Kako je koristilo Izraelcem, da so bili posvečeni Bogu

8. Kaj je za Izraelce pomenilo to, da so se posvetili Bogu?

⁸ Izraelci so se kot narod posvetili Jehovu, ko so se mu zaobljubili. Potem ko jih je Jehova zbral blizu gore Sinaj, jim je rekel: »Če boste torej natančno poslušali moj glas in boste izpolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh drugih ljudstev.« Ljudstvo je enodušno odgovorilo: »Izpolnjevali bomo vse, kar je Jehova govoril.« (2. Mojz. 19:4–8) To, da se je izraelsko ljudstvo posvetilo Jehovu, nikakor ni pomenilo le tega, da so se obvezali nekaj izpolnjevati. Pomenilo je, da so začeli pripadati Jehovu, on pa je nanje pričel gledati kot na svojo »posebno lastnino«.

9. Kako je Izraelcem koristilo, da so bili posvečeni Bogu?

 ⁹ Izraelcem je koristilo, da so bili Jehovova lastnina. Jehova jim je bil zvestovdan in je skrbel zanje tako, kakor ljubeči roditelj skrbi za svojega otroka. Rekel jim je: »Ali pozabi ženska svojega dojenčka in se ne usmili sina svojega telesa? Tudi če bi ga pozabila, jaz tebe ne bom pozabil.« (Iza. 49:15) Jehova jih je vodil po Postavi, spodbujal po prerokih in varoval po angelih. Psalmist je napisal: »Svojo besedo sporoča Jakobu, svoje uredbe in sodne odločbe Izraelu. Tako ni storil nobenemu drugemu narodu.« (Ps. 147:19, 20; beri Psalm 34:7, 19; 48:14.) Ravno tako, kakor je skrbel za svoje ljudstvo v preteklosti, bo skrbel tudi za tiste, ki se mu posvetijo danes.

Zakaj bi se morali posvetiti Bogu

10., 11. Ali smo se rodili kot del Božje vesoljne družine? Pojasni.

¹⁰ Nekateri, ki premišljujejo o tem, ali bi se posvetili Bogu in se krstili, se morda sprašujejo: »Zakaj ne morem častiti Boga, ne da bi se mu posvetil?« Odgovor bomo dobili, ko bomo razmislili o tem, v kakšnem odnosu je človeštvo z Bogom. Spomnimo se, da se zaradi Adamovega greha nihče ni rodil kot del Božje družine. (Rim. 3:23; 5:12) Da bi Bog lahko koga sprejel v svojo vesoljno družino, se mu mora ta najprej posvetiti. Poglejmo, zakaj.

¹¹ Nihče od nas nima človeškega očeta, ki bi nam dal popolno življenje, kakršno nam je sicer namenil Bog. (1. Tim. 6:19) Nismo se rodili kot Božji sinovi, saj se je človeštvo zato, ker je prvi človeški par grešil, ločilo od svojega ljubečega Očeta in Stvarnika. (Primerjaj 5. Mojzesova 32:5.) Odtlej ni več del Jehovove vesoljne družine, je odtujeno Bogu.

12. a) Kako lahko nepopolni ljudje postanemo člani Božje družine? b) Katere korake moramo narediti pred krstom?

¹² Vseeno pa lahko Bogu izrazimo željo, da bi nas sprejel v svojo družino služabnikov, ki jih priznava. * Toda kako je to mogoče, ko pa smo grešni? Apostol Pavel je napisal, da smo se takrat, ko smo bili še Božji sovražniki, »z Bogom spravili po smrti njegovega Sina«. (Rim. 5:10) S krstom zaprosimo Boga za čisto vest, da bi nas lahko sprejel. (1. Pet. 3:21) Vendar moramo pred krstom narediti še nekatere druge korake. Spoznati moramo Boga, se mu naučiti zaupati, se pokesati in spremeniti svoje življenje. (Jan. 17:3; Apd. 3:19; Heb. 11:6) Vendar moramo storiti še nekaj, da bi nas Bog lahko sprejel v svojo družino. Kaj pa?

13. Zakaj je primerno, da se človek z zaobljubo posveti Bogu, če želi postati del družine častilcev, ki jih Bog priznava?

¹³ Da lahko Bog sprejme v svojo družino priznanih služabnikov posameznika, ki mu je bil odtujen, mu mora ta izreči slovesno obljubo. Da bi razumeli, zakaj, si predstavljajmo spoštovanja vrednega očeta, ki se prijazno zanima za osirotelega fanta. Želi ga posvojiti in sprejeti v svojo družino. Ta oče je znan kot dober človek. Vseeno pa želi, da mu fant, preden ga sprejme za svojega sina, nekaj obljubi. Zato mu reče: »Preden te sprejmem za svojega sina, moram vedeti, ali me boš imel rad in me boš spoštoval kot svojega očeta.« Če mu bo fant to slovesno obljubil, ga bo sprejel v svojo družino. Ali ni to razumno? Podobno Jehova sprejme v svojo družino samo  tiste, ki so se mu pripravljeni z zaobljubo posvetiti. V Bibliji piše: »Svoje telo izročite kot živo, sveto [posvečeno, The New English Bible] žrtev, sprejemljivo Bogu.« (Rim. 12:1)

Izraz ljubezni in vere

14. V katerem smislu je posvetitev izraz ljubezni?

¹⁴ Ko se Jehovu z zaobljubo posvetimo, mu pokažemo, da ga iz srca ljubimo. V nekem smislu je to podobno poročni zaobljubi. Krščanski ženin pokaže nevesti ljubezen s tem, da ji obljubi, da ji bo vedno zvest, ne glede na to, kaj bi se zgodilo. Ženin nevesti torej ne obljubi le tega, da bo nekaj storil, temveč se ji zaobljubi kot človeku. Zaveda se, da brez poročne zaobljube nikakor ne more živeti skupaj s svojo izvoljenko. Podobno ne moremo uživati vseh koristi, ki jih imajo člani Jehovove družine, če se Bogu z zaobljubo ne posvetimo. Posvetimo se mu zato, ker mu želimo kljub svoji nepopolnosti pripadati in ker smo odločeni, da mu bomo zvestovdani, ne glede na to, kaj bi se zgodilo. (Mat. 22:37)

15. Zakaj je posvetitev izraz vere?

¹⁵ Posvetitev Bogu pa je tudi izraz vere. Zakaj? Zaradi vere v Jehova smo prepričani, da bo za nas dobro, če se bomo z njim zbližali. (Ps. 73:28) Ker živimo »sredi pokvarjenega in popačenega rodu«, se zavedamo, da nam ne bo vedno enostavno hoditi z Bogom, vendar zaupamo v njegovo obljubo, da nam bo pri tem pomagal. (Fil. 2:15; 4:13) Vemo, da smo nepopolni, vendar smo prepričani, da bo Jehova z nami usmiljen tudi takrat, ko bomo naredili kaj narobe. (Beri Psalm 103:13, 14; Rimljanom 7:21–25.) Prepričani smo, da nas bo Jehova za odločenost, da ostanemo značajni, nagradil. (Job 27:5)

Posvetitev Bogu osrečuje

16., 17. Zakaj posvetitev Jehovu osrečuje?

¹⁶ Če smo posvečeni Jehovu, nas to osrečuje, saj to med drugim pomeni, da se razdajamo. Jezus je povedal tole temeljno resnico: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apd. 20:35) Jezus je lahko to, da dajanje osrečuje, docela okusil, ko se je razdajal pri svojem služenju na zemlji. Kadar je bilo treba, se je odrekel počitku, hrani in udobju, da je lahko pomagal drugim najti pot, ki vodi v življenje. (Jan. 4:34) V veselje mu je bilo razveseljevati Očetovo srce. Rekel je: »Vedno delam tisto, kar mu je všeč.« (Jan. 8:29; Preg. 27:11)

¹⁷ Jezus je svojim učencem pokazal, katera je zadovoljujoča življenjska pot, ko jim je dejal: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi.« (Mat. 16:24) Če to storimo,  se zbližamo z Jehovom. Ali bi se lahko prepustili v roke komur koli drugemu, ki bi za nas poskrbel bolj ljubeče kakor on?

18. Zakaj nas to, da živimo v skladu s svojo posvetitvijo Jehovu, osrečuje bolj, kakor če bi se posvetili komur koli ali čemur koli drugemu?

¹⁸ Če se posvetimo Jehovu in zatem živimo v skladu s svojo posvetitvijo (kar pomeni, da izpolnjujemo njegovo voljo), bomo srečnejši, kakor pa če bi se posvetili komur koli ali čemur koli drugemu. Mnogi ljudje denimo posvetijo svoje življenje prizadevanju za gmotne dobrine, vendar jim to ne prinese prave sreče in zadovoljstva. Tistim, ki se posvetijo Jehovu, pa to prinese trajno srečo. (Mat. 6:24) Osrečuje jih prednost, da so »Božji sodelavci«, vendar to ne pomeni, da so se posvetili delu, temveč hvaležnemu Bogu. (1. Kor. 3:9) Nihče ne bi mogel bolj ceniti njihove požrtvovalnosti kakor on. Svojim zvestovdanim bo celo povrnil mladost, da se bodo lahko vso večnost veselili tega, da bo zanje ljubeče skrbel. (Job 33:25; beri Hebrejcem 6:10.)

19. Katero prednost uživajo tisti, ki so posvečeni Jehovu?

¹⁹ Tisti, ki posvetijo svoje življenje Jehovu, lahko z njim stkejo tesen odnos. V Bibliji namreč piše: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« (Jak. 4:8; Ps. 25:14) V naslednjem članku bomo pregledali, zakaj se nam ni treba bati tega, da bi pripadali Jehovu.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kaj pomeni posvetiti se Bogu?

• Kako nam koristi, ker smo posvečeni Bogu?

• Zakaj se morajo kristjani posvetiti Jehovu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 6]

Če bomo živeli v skladu s posvetitvijo, nam bo to prineslo trajno srečo.