Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Thuša Bana ba Gago go Lebeletšana le Ditlhohlo tša Bona tše Dintši

Thuša Bana ba Gago go Lebeletšana le Ditlhohlo tša Bona tše Dintši

Thuša Bana ba Gago go Lebeletšana le Ditlhohlo tša Bona tše Dintši

BAFSA ba rena ba lebeletšane le kgateletšo e kgolo. Ba dikologilwe ke moya wa lefase la Sathane le kgopo, le gona ba swanetše go lwantšha “dikganyogo tšeo di sepedišanago le bofsa.” (2 Tim. 2:22; 1 Joh. 5:19) Go feta moo, ka ge ba katanela go ‘gopola Mmopi wa bona e sa le ba bafsa,’ ba swanetše go kgona go lebeletšana le dikwero—gaešita le ditlaišo—tša bao ba ganetšago tumelo ya bona. (Mmo. 12:1) Ge a gopola nakong ya ge a sa gola, ngwanabo rena yo a bitšwago Vincent o re: “Motho yo mongwe o be a dulela go ntshwenya, a itira mphenyašilo, goba a e-lwa le nna ka gobane ke le Hlatse. Ka dinako tše dintši boemo bo be bo e-ba thata kudu moo ke bego ke se sa nyaka go ya sekolong.” *

Go tlaleletša go gateletšweng ke lefase, barwa le barwedi ba rena ba ka swanelwa ke go lwantšha kganyogo ya bona ya go nyaka go swana le dithaka tša bona. Cathleen, kgaetšedi yo a lego nywageng ya go obelela ya bo-20 o re: “Ga go bonolo go lebelelwa o le yo a fapanego.” Ngwanabo rena wa mofsa yo a bitšwago Alan o dumela ka gore: “Gantši bana bao ke tsenago le bona sekolo ba be ba ntaletša gore ke intšhe le bona mafelo-bekeng, gomme ke be ke tloga ke nyaka go sepela le bona.” Go oketša moo, kganyogo ya bafsa ya go nyaka go tšea karolo dipapading tša sekolo, tšeo di ka dirago gore ba tlwaelane le bana ba bangwe bao ba sa lokago, e ka ba e tseneletšego kudu. Kgaetšedi wa mofsa yo a bitšwago Tanya o re: “Ke rata dipapadi. Ka mehla bahlahli ba dipapadi kua sekolong ba be ba leka go nkgothaletša gore ke bapalele sehlopha sa sekolo. Go be go le thata gore ke gane.”

O ka thuša bana ba gago bjang go lebeletšana le ditlhohlo tša bona tše dintši tšeo ba kopanago le tšona? Jehofa o neile batswadi boikarabelo bja go hlahla bana ba bona. (Die. 22:6; Baef. 6:4) Pakane ya batswadi bao ba hlomphago Modimo ke go hlagolela kganyogo ya go kwa Jehofa ka dipelong tša bana ba bona. (Die. 6:20-23) Ka tsela yeo, bana ba tla tutueletšega go lwantšha dikgateletšo tša lefase gaešita le ge ba le moo batswadi ba bona ba sa ba bonego.

Ke tlhohlo e kgolo go batswadi go šoma, go godiša bana le go hlokomela mediro ya phuthego, ka moka ka nako e tee. Batswadi ba bangwe ba dira bjalo le ge ba se na balekane goba ba ganetšwa ke balekane ba sa dumelego. Go dutše go le bjalo, Jehofa o nyaka gore batswadi ba bjalo ba beele nako ka thoko bakeng sa go ruta le go thuša bana ba bona. Ka gona, o ka dira’ng go thuša bana ba gago gore ba itšhireletše kgateletšong ya dithaka, ditekong le ditlaišong tšeo ba lebeletšanago le tšona letšatši le letšatši?

Tswalano ya Kgaufsi le Jehofa

Sa pele, bafsa ba rena ba swanetše go tseba Jehofa e le Motho wa kgonthe. Ba swanetše go thušwa go “bona Yo a sa bonagalego.” (Baheb. 11:27) Vincent, yo go boletšwego ka yena pejana, o gopola kamoo batswadi ba gagwe ba ilego ba mo thuša go hlagolela tswalano ya kgaufsi kudu le Jehofa. O re: “Ba ile ba nthuta bohlokwa bja thapelo. Ke sa gopola gore go tloga ge ke sa le yo monyenyane ke be ke rapela Jehofa bošego bjo bongwe le bjo bongwe pele ke robala. Jehofa e be e le motho wa kgonthe go nna.” Na o rapela le bana ba gago? Ke ka baka la’ng o sa theetše seo ba se botšago Jehofa dithapelong tša bona? Na ba fo boeletša mantšu ao ba a swerego ka hlogo? Goba, na dithapelong tša bona ba bontšha kamoo ba ikwago ka gona ka Jehofa? Ka go theetša dithapelo tša bona, o ka kgona go bona tšwelopele ya bona ya moya.

Go ipalela lentšu la Modimo ke tsela e nngwe ya bohlokwa yeo e ka thušago bafsa go batamela kgaufsi le Jehofa. Cathleen yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Go bala Beibele ka moka go tloga bjaneng go ile gwa nthuša. Go ile gwa nkgodiša gore gaešita le ge batho ba ka ba kgahlanong le nna, Jehofa o be a nthekga.” Na bana ba gago ba na le lenaneo la bona la go bala Beibele?—Ps. 1:1-3; 77:12.

Ke therešo gore bana ba arabela ka ditsela tše di sa swanego tlhahlong ya batswadi. Le gona, tšwelopele ya bona ya moya e ka ithekga ka nywaga ya bona. Lega go le bjalo, ntle le tlhahlo, go tla ba thata gore bafsa ba tsebe gore Jehofa ke Motho wa kgonthe. Batswadi ba swanetše go tiišetša mantšu a Modimo baneng ba bona e le gore bana ba ka kwa ge Jehofa a bolela le bona gomme ba kgona go tseba kamoo Jehofa a lebelelago ka gona boemo le ge e le bofe bjoo ba lebeletšanego le bjona. (Doit. 6:6-9) Bana ba gago ba swanetše go dumela gore Jehofa ka boyena o a ba rata.

Kamoo o ka Dirago Gore Poledišano e be le Morero

Poledišano ke tsela e nngwe e bohlokwa bakeng sa go thuša bana ba gago. Go ba gona, poledišano e botse ga e akaretše feela go fo boledišana le bana ba gago. E akaretša go botšiša dipotšišo le go theetša dikarabo tša bona ka go se fele pelo—gaešita le ge dikarabo tšeo e ka ba e se tšeo o bego o letetše go di kwa. Anne yoo a nago le bana ba babedi o re: “Ke botšiša dipotšišo go fihlela ke kwešiša seo ba se naganago le seo ba lebeletšanago le sona bophelong.” Na bana ba gago ba ikwa ba theetšwa ge ba bolela le wena? Tanya yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Batswadi ba-ka ba be ba tloga ba ntheetša gomme ba gopola seo re bego re boledišane ka sona. Ba be ba tseba maina a bana bao ke bego ke tsena le bona ka klaseng. Ba be ba mpotšiša ka bona le ka ditaba tšeo re ilego ra boledišana ka tšona nakong e fetilego.” Gore poledišano e be e atlegilego, go theetša le go gopola seo le boletšego ka sona go bohlokwa.

Malapa a mantši a lemogile gore nako ya dijo ke sebaka se sekaone bakeng sa go ba le dipoledišano tšeo di nago le morero. Vincent o hlalosa gore: “Go ja re le gotee go be go le bohlokwa lapeng lešo. Go be go letetšwe gore re je gotee re le lapa nako le nako ge go be go kgonega. Re be re sa dumelelwe go bogela thelebišene, go theetša seyalemoya goba go bala nakong ya dijo. Ka ge ka dinako tše dintši dipoledišano tšeo e be e le tše bonolo, di be di dira gore ke lokologe letšatši le lengwe le le lengwe gomme di nthuša go lebeletšana le mathata le kgateletšo tšeo ke bego ke kopana le tšona sekolong.” O oketša ka gore: “Go tlwaelana le go boledišana le batswadi ba-ka nakong ya dijo go nthušitše gore ke lokologe ge ke be ke nyaka thušo ya bona ditabeng tše dingwe tše bohlokwa.”

Ipotšiše gore, “Ke ga kae mo bekeng moo re kgonago go ja gotee re le lapa? Na go dira diphetogo tabeng ye go tla go nea sebaka sa go ba le poledišano e oketšegilego le e kaone le bana ba gago?”

Lebaka Leo ka Lona Dinako tša go Itlwaetša di Lego Bohlokwa

Mantšiboa a Borapedi bja Lapa bja beke le beke le ona a kgothaletša dipoledišano tšeo di nago le morero gotee le go thuša bana go lebeletšana le mathata a itšego. Alan yo go boletšwego ka yena pejana, o itše: “Batswadi ba-ka ba be ba diriša nako ya thuto ya lapa go re thuša go ntšha sa mafahleng. Ba be ba hlahloba dihlogo tšeo di sepedišanago le seo re bego re lebeletšana le sona.” Mmago Alan o re: “Re be re diriša nako e nngwe ya go ithuta bakeng sa go itlwaetša. Dinako tše tša go itlwaetša di be di thuša bana ba rena go ithuta kamoo ba bego ba ka emela tumelo ya bona ka gona le go hlatsela gore seo ba se dumelago ke therešo. Se se ile sa ba nea sebete seo se bego se nyakega bakeng sa gore ba kgone go lebeletšana le ditlhohlo tšeo ba bego ba kopana le tšona.”

Ke therešo gore ge bana ba lebeletšane le kgateletšo ya dithaka, ga se ba swanela go fo gana gomme ba tloga. Ba swanetše go kgona go araba ge ba botšišwa gore ke ka baka la eng ba dumela selo se itšego le gore ke ka baka la eng ba sa dumele go dira se itšego. Le gona, ba swanetše go kgodišega ka seo ba swanetšego go se dira ge ba kwerwa ka baka la tumelo ya bona. Ge e ba ba ka se kgone go emela tumelo ya bona, go tla ba thata go bona go emela bodumedi bja therešo ka sebete. Dinako tša go itlwaetša di ka ba thuša gore ba ikholofele.

 Lepokisi leo le lego go letlakala 18 le lokeletša maemo ao a ka diragatšwago nakong ya Mantšiboa a Borapedi bja Lapa. Dira gore maemo a e be a kgonthe ka go hlohla dikarabo tšeo bana ba gago ba di neago. Ge o dutše o diriša dinako tšeo tša go itlwaetša, hlahloba tše dingwe tša dithuto tše di šomago tšeo di tšwago mehlaleng yeo e hwetšwago ka Beibeleng. Ka ntle le pelaelo, ge bana ba tlwaetšwa ka gae ka tsela ye, seo se tla ba thuša gore ba kgone go lebeletšana le ditlhohlo sekolong le lefelong lefe goba lefe.

Legae—Na ke Lefelo Leo le Šireletšegilego?

Na legae la gago ke lefelo leo bana ba gago ba hlologelago go ya go lona letšatši le lengwe le le lengwe ge ba boa sekolong? Ge e ba ke lefelo le le šireletšegilego, le tla thuša bana ba gago go lebeletšana le ditlhohlo tšeo ba kopanago le tšona letšatši le letšatši. Kgaetšedi yeo ga bjale e lego setho sa lapa la Bethele e boletše gore: “Ge ke be ke gola, e nngwe ya dilo tša bohlokwa kudu go nna e be e le gore legae lešo e be e le lefelo leo le šireletšegilego. Go sa šetšwe gore boemo e be e le bjo bobe gakaakang sekolong, ke be ke tseba gore ge ke fihla gae dilo ka moka di be di tla loka.” Ke boemo bofe bjo bo tlwaelegilego kudu ka lapeng la gago? Na ke lefelo leo le tsebjago ka “go tlalelana ka bogale, diphenkgišano [gotee le] dikarogano,” goba na le tsebja ka “lerato, lethabo [gotee le] khutšo”? (Bagal. 5:19-23) Ge e ba go se na khutšo, na o katanela go bona gore ke diphetogo dife tšeo o ka di dirago e le gore lapa la gago e be lefelo leo le šireletšegilego bakeng sa bana ba gago?

Tsela e nngwe yeo e ka thušago bana ba gago go lebeletšana le ditlhohlo ke ka go leka go dira gore ba tlwaelane le batho bao ba ka ba agago. Ka mohlala, na o ka akaretša bana babo rena le dikgaetšedi ba godilego moyeng ba phuthego ya gabo lena boithabišong bja lena bja lapa? Goba na o ka rulaganya dijo tše bonolo ka lapeng la gago bakeng sa molebeledi wa mosepedi goba bana babo rena ba bangwe bao ba lego tirelong ya nako e tletšego? Na o tseba ditho tša lapa la Bethele goba baromiwa bao bana ba gago ba ka hlagolelago segwera sa kgaufsi le bona, gaešita le ge e le ka go ngwalelana mangwalo, go romelana melaetša ka e-mail goba ka go leletšana megala ka morago ga nako e itšego? Ditswalano tše bjalo di ka thuša bana ba gago go sepela tseleng e botse le go ipeela dipakane tša moya. Nagana ka tutuetšo e botse yeo Paulo a bilego le yona go Timotheo. (2 Tim. 1:13; 3:10) Segwera sa kgaufsi seo Paulo a bilego le sona le yena, se ile sa thuša Timotheo go dula a nagana ka dipakane tša moya.—1 Bakor. 4:17.

Reta Bana ba Gago

Jehofa o thabišwa ke go bona bafsa ba emela se se lokilego go sa šetšwe go gateletšwa ke lefase la Sathane. (Ps. 147:11; Die. 27:11) Ga go pelaelo gore le wena o thabišwa ke go bona bafsa ba dira diphetho tše bohlale. (Die. 10:1) Dira gore bana ba gago ba tsebe kamoo o ikwago ka gona ka bona, gomme o ba rete ka lerato. Jehofa o beetše batswadi mohlala o mobotse. Nakong ya kolobetšo ya Jesu, Jehofa o ile a re: “O Morwa wa-ka, morategi; ke go amogetše.” (Mar. 1:11) Mantšu a a kgothatšo a Tatagwe a swanetše go ba a ile a matlafatša Jesu gore a kgone go lebeletšana le ditlhohlo tšeo di bego di letše ka pele. Ka mo go swanago, dira gore bana ba gago ba tsebe gore o a ba rata le gore o kgahlegela dilo tšeo ba di dirago.

Ke therešo gore o ka se šireletše bana ba gago kgateletšong, tlaišegong le dikwerong. Lega go le bjalo, o ka leka ka gohle go ba thuša. Ka ditsela dife? Ba thuše go aga tswalano ya kgaufsi le Jehofa. Dira gore go be le nako ya dipoledišano tše di agago. Dira gore mantšiboa a Borapedi bja Lapa e be a šomago gomme o dire gore legae la gago e be lefelo leo le šireletšegilego. Ka ntle le pelaelo go dira bjalo go tla hlama ngwana wa gago go lebeletšana le ditlhohlo tše di fapa-fapanego.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 2 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 18]

 DINAKO TŠA GO ITLWAETŠA DI KA THUŠA

Ye ke mehlala e mengwe yeo e bontšhago maemo ao bafsa ba ka lebeletšanago le ona. Ke ka baka la’ng le sa itlwaetše a mangwe a maemo a nakong ya mantšiboa a Borapedi bja Lapa?

▸ Mohlahli wa dipapadi o kgopela ngwana wa gago go bapalela sehlopha sa sekolo.

▸ Morwa wa gago o newa sekerete ge a le tseleng a e-tšwa sekolong a e ya gae.

▸ Bašemane ba bangwe ba tšhošetša morwa wa gago ka gore ba tla mmetha ge ba ka mmona gape a le bodireding.

▸ Ge morwedi wa gago a le tirelong ya tšhemo ya ntlo le ntlo, o kopana le ngwana yo a tsenago sekolo.

▸ Morwedi wa gago o emišwa pele ga klase gomme o botšišwa gore ke ka baka la eng a sa dumediše folaga.

▸ Mošemane yo mongwe o kwera morwa wa gago ka mehla ka ge e le Hlatse.

[Seswantšho go letlakala 17]

Na bana ba gago ba na le lenaneo la bona la go bala Beibele?

[Seswantšho go letlakala 19]

Na o akaretša ba bangwe ba bana babo rena bao ba godilego moyeng ge o ithabiša le lapa la gago?