Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tsela ya Jehofa ya go Buša e a Godišwa!

Tsela ya Jehofa ya go Buša e a Godišwa!

Tsela ya Jehofa ya go Buša e a Godišwa!

“Yo xodimo-dimo [o] buša boxoši bya batho.”—DAN. 4:17.

1, 2. Ke mabaka afe a mangwe ao a dirilego gore pušo ya batho e palelwe?

RURI pušo ya batho e paletšwe! Ga go na pelaelo ka seo. Lebaka le legolo la go palelwa moo ke gore batho ba hlaelelwa ke bohlale bja go buša ka katlego. Go palelwa ga pušo ya batho go bonagala kudu lehono moo babuši ba bantši ba ipontšhitšego e le ‘baithati, barati ba tšhelete, ba go ipona, ba ikgogomošago, ba go se botege, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki le ba tletšego boikgantšho.’—2 Tim. 3:2-4.

2 Morago kua, batswadi ba rena ba pele ba ile ba gana tsela ya Modimo ya go buša. Mohlomongwe ba be ba nagana gore ba kgetha boipušo ka go dira bjalo. Lega go le bjalo, ge e le gabotse ba be ba ipea ka tlase ga pušo ya Sathane. Nywaga e dikete tše tshela ya pušo ya batho e mpe—yeo e tutuetšwago kudu ke “mmuši wa lefase le,” Sathane—e re fihlišitše boemong bja gona bjale bjo bo nyamišago historing ya moloko wa batho. (Joh. 12:31) Ge e bolela ka boemo bja batho lehono, The Oxford History of the Twentieth Century e re go “tsoma lefase le le phethagetšego” ga go na mohola. E hlalosa gore: “Ga se feela gore ga le gona, eupša go leka go le bopa go feleletša ka masetlapelo, pušo ya bonkgwete le ntwa.” A go dumela ka potego gakaakang gore pušo ya batho e paletšwe!

3. Re ka re’ng ka tsela yeo Modimo a bego a tla buša ka yona ge nkabe Adama le Efa ba ile ba se dire sebe?

3 Ka gona, go nyamiša gakaakang gore batswadi ba rena ba pele ba ile ba gana mohuta wa pušo e nnoši e atlegago—pušo ya Modimo! Ke therešo gore ga re tsebe kamoo Jehofa a bego a tla rulaganya pušo ya gagwe ge nkabe Adama le Efa ba ile ba dula ba mmotegela. Lega go le bjalo, re ka kgonthišega gore pušo ya Modimo yeo e amogetšwego ke batho ka moka e be e tla bonagala ka lerato le go se bebe sefahlego. (Dit. 10:34; 1 Joh. 4:8) Ka baka la bohlale bja Modimo bjo bo sa bapišwego, re bile re ka kgodišega gore ge nkabe batho ba ile ba dula ba le ka tlase ga pušo ya Jehofa, diphošo ka moka tšeo di dirwago ke baboleledi ba pušo ya batho nkabe di ile tša efogwa. Pušo ya Modimo e be e tla atlega go ‘horišeng diphedi ka moka lethabo.’ (Ps. 145:16) Ka boripana, e be e tla ba pušo e kaone-kaone. (Doit. 32:4) Ke mo go nyamišago gakaakang gore batho ba ile ba e gana!

4. Sathane o dumeletšwe go buša go fihla bokgoleng bofe?

4 Lega go le bjalo, ke mo gobotse go gopola gore gaešita le ge Jehofa a ile a dumelela batho go ipuša, le ka mohla ga se a ka a tlogela tokelo ya gagwe ya go buša dibopiwa tša gagwe. Gaešita le kgoši e matla ya Babilona e ile ya gapeletšega go lemoga gore mafelelong, “Yo xodimo-dimo [o] buša boxoši bya batho.” (Dan. 4:17) Mafelelong, Mmušo wa Modimo o tla dira gore thato ya gagwe e dirwe. (Mat. 6:10) Ke therešo gore ka nakwana, Jehofa o dumeletše Sathane go ba “modimo wa tshepedišo ye ya dilo” e le go nea karabo e kgotsofatšago ya kgang yeo e tsošitšwego ke moganetši yoo. (2 Bakor. 4:4; 1 Joh. 5:19) Lega go le bjalo, Sathane ga se a ka a kgona go dira dilo go feta kamoo Jehofa a mo dumeletšego ka gona. (2 Kor. 20:6; bapiša le Jobo 1:11, 12; 2:3-6.) Le gona, go be go dutše go e-na le batho bao ba ilego ba kgetha go bušwa ke Modimo, le ge ba be ba phela lefaseng leo le bušwago ke Lenaba le legolo la Modimo.

Pušo ya Modimo go Baisiraele

5. Baisiraele ba ile ba dira keno efe pele ga Modimo?

5 Go tloga mehleng ya Abele go fihla go ya bapatriareka, bontši bja batho ba botegago bo ile bja rapela Jehofa le go boloka ditaelo tša gagwe. (Baheb. 11:4-22) Mehleng ya Moše, Jehofa o ile a dira kgwerano le ditlogolwana tša mopatriareka Jakobo gomme ditlogolwana tšeo di ile tša fetoga setšhaba sa Isiraele. Ka 1513 B.C.E., Baisiraele ba ile ba itlama gore bona gotee le ditlogolwana tša bona ba tla amogela Jehofa e le Mmuši wa bona ka gore: “Tšohle tše Morêna a di boletšexo re tlo di dira.”—Ek. 19:8.

6, 7. Pušo ya Modimo go Baisiraele e be e le bjang?

6 Jehofa o be a e-na le morero ge a be a kgetha Baisiraele gore e be batho ba gagwe. (Bala Doiteronomio 7:7, 8.) Kgetho ye e akaretša se se fetago go atlega ga Baisiraele. Leina la Modimo le bogoši bja gagwe di be di akaretšwa gomme di be di le bohlokwa kudu. Baisiraele ba be ba swanetše go hlankela e le dihlatse tša gore Jehofa ke Modimo a nnoši wa therešo. (Jes. 43:10; 44:6-8) Ka gona, Jehofa o boditše setšhaba seo gore: “Xobane Le sethšaba se sekxêthwa sa Morêna Modimo wa lena. Morêna ó Le kxethile mo xare xa dithšaba ka moka tša lefase, la ba sethšaba se Yêna a lexo Mong wa sôna.”—Doit. 14:2.

7 Tsela ya Modimo ya go buša Baisiraele e be e bontšha gore o a gopola gore ga se ba phethagala. Ka nako e swanago, melao ya gagwe e be e phethagetše gomme e bontšha dika tša Monei wa yona. Melao ya Jehofa yeo a e neilego ka Moše e bontšhitše gabotse bokgethwa bja Modimo, go rata ga gagwe toka, go ikemišetša ga gagwe go lebalela le go se fele pelo ga gagwe. Ka morago, mehleng ya Jošua le ba moloko wa gagwe, setšhaba se ile sa kwa ditaelo tša Jehofa gomme sa thabela khutšo le ditšhegofatšo tša moya. (Još. 24:21, 22, 31) Nako yeo ya histori ya Baisiraele e bontšhitše go atlega ga tsela ya Jehofa ya go buša.

Pušo ya Motho e na le Ditla-morago Tšeo di Nyamišago

8, 9. Ke kgopelo efe ya bošilo yeo Baisiraele ba ilego ba e dira, gona e bile le mafelelo afe?

8 Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya Baisiraele ba ile ba hlanogela pušo ya Modimo gomme ba se sa hwetša tšhireletšo ya gagwe. Ka gona, mafelelong ka moporofeta Samuele, Baisiraele ba ile ba nyaka motho yo ba bego ba ka kgona go mmona gore a ba buše. Jehofa o ile a botša Samuele go ba nea seo ba se kgopelago. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a oketša ka gore: “Xa ba’ lahla wêne; ba lahlile Nna xore ke se kê ka ba kxoši ya bôná.” (1 Sam. 8:7) Gaešita le ge Jehofa a ile a dumelela Baisiraele gore ba be le kgoši yeo ba e bonago, o ile a ba lemoša gore pušo ya motho e tla ba le ditla-morago tšeo di nyamišago.—Bala 1 Samuele 8:9-18.

9 Histori e ile ya hlatsela go nepagala ga temošo ya Jehofa. Go bušwa ke motho go ile gwa lebiša Baisiraele mathateng a magolo, kudu-kudu ge kgoši yeo e be e ipontšha e sa botege. Re gopotše mohlala woo wa Baisiraele, ga go makatše gore go theoša le nywaga, mebušo ya batho bao ba sa tsebego Jehofa e paletšwe ke go ba le mafelelo a mabotse a ka mo go sa felego. Ke therešo gore bo-radipolitiki ba bangwe ba kgopela tšhegofatšo ya Modimo maitekong a bona a go fihlelela khutšo le polokego, eupša ke bjang Modimo a ka šegofatšago bao ba sa ipeego ka tlase ga pušo ya gagwe?—Ps. 2:10-12.

Setšhaba se Sefsa ka Tlase ga Pušo ya Modimo

10. Ke ka baka la’ng Baisiraele ba ile ba tšeelwa legato bjalo ka setšhaba se se kgethilwego sa Modimo?

10 Setšhaba sa Isiraele se ile sa ipontša se sa nyake go hlankela Jehofa ka potego. Mafelelong, se ile sa lahla Mesia yo a kgethilwego ke Modimo gomme Jehofa o ile a se lahla, ke moka a rulaganya go se tšeela legato ka sehlopha sa batho bao ba ilego ba bopa setšhaba se sefsa. Ka baka leo, ka 33 C.E. go ile gwa tswalwa phuthego ya Bokriste ya barapedi ba Jehofa ba tloditšwego. Ge e le gabotse phuthego yeo e be e le setšhaba se sefsa seo se lego ka tlase ga pušo ya Jehofa. Paulo o boletše ka sona e le “Isiraele wa Modimo.”—Bagal. 6:16.

11, 12. Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga Baisiraele le “Isiraele wa Modimo” tabeng ya go etelela pele?

11 Go na le phapano le go swana magareng ga setšhaba sa bogologolo sa Isiraele le ‘Isiraele yo mofsa wa Modimo.’ Go fapana le Isiraele ya bogologolo, phuthego ya Bokriste ga e na kgoši ya motho wa nama e bile ga go nyakege gore e dire dihlabelo bakeng sa badiradibe. Go swana mo go lego gona magareng ga setšhaba sa Isiraele le phuthego ya Bokriste ke thulaganyo ya banna ba bagolo goba bagolo. (Ek. 19:3-8) Bagolo bao ba Bakriste ga ba buše mohlape. Go e na le moo, ba diša phuthego le go etelela pele ka go ikgafa medirong ya Bokriste. Ba dirišana ka lerato le motho yo mongwe le yo mongwe ka phuthegong gomme ba godiša le go hlompha yo mongwe le yo mongwe.—2 Bakor. 1:24; 1 Pet. 5:2, 3.

12 Ka go naganišiša ka ditirišano tša Modimo le Baisiraele, ditho tša “Isiraele wa Modimo” le badirišani ba tšona ba “dinku tše dingwe” ba hlagolela tebogo e tseneletšego bakeng sa Jehofa le tsela ya gagwe ya go buša. (Joh. 10:16) Ka mohlala, histori e bontšha gore babuši ba batho ba Isiraele ba ile ba tutuetša balata ba bona, e ka ba e le ka tsela e botse goba e mpe. Taba ye e gatelela go bao ba etelelago pele gare ga Bakriste gore, le ge e se babuši go swana le dikgoši tšeo tša bogologolo, ba swanetše go bea mohlala o mobotse wa tumelo.—Baheb. 13:7.

Kamoo Jehofa a Bušago ka Gona Lehono

13. Ke selo sefe sa bohlokwa seo se ilego sa fihlelelwa ka 1914?

13 Lehono Bakriste ba tsebiša lefase gore pušo ya batho e kgaufsi le go fela. Ka 1914, Jehofa o ile a hloma Mmušo wa gagwe legodimong ka tlase ga Kgoši ya gagwe e kgethilwego, Jesu Kriste. Ka nako yeo, o ile a nea Jesu matla a go “fenya le go feleletša phenyo ya gagwe.” (Kut. 6:2) Kgoši e sa tšwago go bewa sedulong e ile ya botšwa gore: “Buša xare xa manaba ’axo.” (Ps. 110:2) Ka manyami, ditšhaba di ile tša gana leboelela go ikokobeletša pušo ya Jehofa. Di ile tša tšwela pele di itshwara bjalo ka ge eka “xa xo Modimo!”—Ps. 14:1.

14, 15. (a) Mmušo wa Modimo o re buša bjang lehono, gona ka baka la se, ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona? (b) Go phagama ga bogoši bja Modimo go bonagala bjang lehono?

14 Ditho tše sego kae tša “Isiraele wa Modimo” di sa dutše di le gona mo lefaseng gomme bjalo ka bana babo Jesu, di tšwela pele di hlankela e le “batseta bao ba emetšego Kriste legato.” (2 Bakor. 5:20) Ba kgethilwe gore e be sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo gore ba hlokomele le go nea dijo tša moya go batlotšwa le lešaba le le golago la Bakriste, leo ga bjale le akaretšago ba dimilione bao ba nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng ka mo go sa felego. (Mat. 24:45-47; Kut. 7:9-15) Tšhegofatšo ya Jehofa thulaganyong yeo e bonagala kudu katlegong ya moya yeo e thabelwago ke barapedi ba therešo lehono.

15 Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke lemoga e le ka kgonthe boikarabelo bjoo ke swanetšego go bo rwala ka phuthegong ya Bokriste? Na ke thekga ka mo go swanetšego tsela ya Jehofa ya go buša? Na ke thabela go ba molata wa Mmušo wa Jehofa o bušago? Na ke ikemišeditše go botša ba bangwe ka Mmušo wa Modimo go fihla bokgoleng bjoo ruri nka bo kgonago?’ Bjalo ka sehlopha, ka go rata re ikokobeletša tlhahlo yeo e newago ke Sehlopha se Bušago le go dirišana le bagolo ba kgethilwego ka diphuthegong. Ka ditsela tše bjalo, re bontšha gore re amogela tsela ya Modimo ya go buša. (Bala Baheberu 13:17.) Go ikokobetša ka go rata go feleletša ka botee bja lefase ka bophara, e lego selo seo se sa tlwaelegago lefaseng le leo le aroganego. Le gona, go tšweletša khutšo le toko e bile go nea Jehofa letago gomme go bontšha gore tsela ya gagwe ya go buša ke e kaone-kaone.

Pušo ya Jehofa e a Fenya

16. Ke phetho efe yeo yo mongwe le yo mongwe a lebeletšanego le yona lehono?

16 Nako ya gore dikgang tšeo di tsošitšwego kua Edene di rarollwe e batamela ka lebelo le legolo. Ka gona, bjale ke nako ya gore batho ba dire phetho. Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dira phetho ya ge e ba a tla amogela tsela ya Jehofa ya go buša goba a tla kgomarela pušo ya batho. Ke tokelo ya rena go thuša baloki go dira phetho e swanetšego. Kgaufsinyane ka Haramagedone, tsela ya Jehofa ya go buša e tla tšea sa ruri legato la mebušo ya batho yeo e tutuetšwago ke Sathane. (Dan. 2:44; Kut. 16:16) Pušo ya batho e tla fela gomme Mmušo wa Modimo o tla buša godimo ga lefase ka moka. Tsela ya Jehofa ya go buša e tla godišwa ka mo go feletšego.—Bala Kutollo 21:3-5.

17. Ke ditaba dife tšeo di thušago baloki go dira phetho e botse mabapi le pušo?

17 Bao ba sego ba hlwa ba dira phetho e tiilego ya go ema ka lehlakoreng la Jehofa ba swanetše gore ka thapelo ba naganišiše ka mehola yeo tsela ya Modimo ya go buša e tla e tlišetšago batho. Pušo ya batho e paletšwe ke go rarolla bothata bja bosenyi go akaretša le botšhošetši. Pušo ya Modimo e tla tloša batho ba babe ka moka lefaseng. (Ps. 37:1, 2, 9) Pušo ya motho e feleleditše ka dintwa tšeo di sa felego, eupša pušo ya Modimo e tla “fediša-dintwa xo fihla mafelong a lefase.” (Ps. 46:9) Le gona, pušo ya Modimo e tla tsošološa khutšo gare ga batho le diphoofolo. (Jes. 11:6-9) Bodiidi le tlala ke dilo tšeo di tlwaelegilego pušong ya batho, eupša pušo ya Modimo e tla di fediša. (Jes. 65:21) Gaešita le babuši ba batho bao ba nago le maikemišetšo a mabotse ga se ba kgona go fediša bolwetši le lehu, eupša ka tlase ga pušo ya Modimo batšofadi le balwetši ba tla thabela go boela mafolofolong a bofsa. (Jobo 33:25; Jes. 35:5, 6) Ka kgonthe, lefase e tla ba paradeise yeo go yona go tlago go ba le tsogo ya bahu.—Luka 23:43; Dit. 24:15.

18. Re ka bontšha bjang gore re dumela gore tsela ya Modimo ya go buša ke e kaone-kaone?

18 Ee, pušo ya Modimo e tla tloša tshenyo ka moka yeo Sathane a e bakilego ka go tutueletša batswadi ba rena ba pele go hlanogela Mmopi wa bona. Le gona ela hloko taba ye, Sathane o bakile tshenyo ka nywaga e 6 000, eupša Modimo ka Kriste o tla tloša tshenyo yeo ka moka ka nywaga e 1 000! Ruri bjo ke bohlatse bjo bogolo bja go phagama ga tsela ya Modimo ya go buša! Bjalo ka Dihlatse tša Modimo wa rena, re mo amogela e le Mmuši. Ka gona, anke re bontšheng letšatši le lengwe le lengwe, ge e le gabotse, iri e nngwe le e nngwe ya bophelo bja rena gore re barapedi ba Jehofa, balata ba Mmušo wa gagwe e bile re ikgantšha ka go ba Dihlatse tša gagwe. Le gona, anke re dirišeng sebaka se sengwe le se sengwe go botša yo mongwe le yo mongwe yo a ka theetšago gore tsela ya Jehofa ya go buša ke e kaone-kaone.

Mabapi le Tsela ya Modimo ya go Buša, re Ithutile’ng ge re be re Bala . . .

Doiteronomio 7:7, 8?

1 Samuele 8:9-18?

Baheberu 13:17?

Kutollo 21:3-5?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 29]

Jehofa ka mehla o be a dutše a buša

[Diswantšho go letlakala 31]

Go ikokobeletša tsela ya Jehofa ya go buša ka go rata go feleletša ka botee bja lefase ka bophara