Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Končno bo dokazano, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti!

Končno bo dokazano, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti!

Končno bo dokazano, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti!

»Ta, ki je Najvišji, [je] vladar človeškega kraljestva.« (DAN. 4:17)

1., 2. Navedi nekaj razlogov za neuspeh človeških vladavin.

ČLOVEŠKE vladavine so se izkazale za popolnoma neuspešne! O tem ni nobenega dvoma. Glavni razlog za njihov neuspeh je ta, da ljudem primanjkuje modrosti, ki je potrebna za uspešno vladanje. Njihova neuspešnost pa je še posebej očitna danes, ko za toliko človeških vladarjev velja, da ljubijo sebe in denar, so domišljavi, ošabni, nezvestovdani, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, obrekljivi, brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci in prevzetni. (2. Tim. 3:2–4)

2 Že dolgo je tega, kar sta naša prastarša zavrnila Božjo vrhovno oblast. Takrat sta si morda mislila, da sta postala svobodnejša. Vendar sta v resnici prišla pod Satanovo oblast. Po šestih tisočletjih slabega vladanja človeških oblasti, na katere je močno vplival »vladar tega sveta«, Satan, smo prišli do točke, ko je vsako upanje na uspešno človeško vladavino povsem izginilo. (Jan. 12:31) Glede današnjega stanja na svetu v neki knjigi piše, da je nesmiselno »iskati popoln svet«. Pisec nadalje pojasnjuje: »Ne le, da se tega ne da doseči, temveč se tudi vsak poskus, da bi ga ustvarili, konča s katastrofo, totalitarizmom in v najslabšem primeru z vojno.« (The Oxford History of the Twentieth Century) Kako pošteno priznanje, da je človekovo vladanje polomija!

3. Kako bi bilo na zemlji, če Adam in Eva ne bi grešila in bi ljudem vladal Bog?

3 Zares je žalostno, da sta naša prastarša zavrnila edino vladavino, ki je lahko uspešna – Božjo vladavino! Seveda ne vemo natanko, kakšno ureditev bi Jehova uvedel na zemlji, če bi mu Adam in Eva ostala zvesta. Lahko pa smo prepričani, da bi Božjo vladavino, ki bi jo sprejemalo celotno človeštvo, vodila ljubezen in nepristranskost. (Apd. 10:34; 1. Jan. 4:8) In ker je Bog neprekosljivo moder, bi se lahko ognili vsem napakam, ki so jih storili tisti, ki so raje izbrali človeško vladavino. Teokracija – vladavina, v kateri je nosilec oblasti Bog – bi uspešno »zadovolj[evala] želje vseh živih bitij«. (Ps. 145:16) Na kratko rečeno, bila bi popolna. (5. Mojz. 32:4) Kako žalostno, da so jo ljudje zavrnili!

4. Kolikšno oblast ima Satan?

4 Vendar pa ne smemo pozabiti, da se Jehova, čeprav je dovolil človeško samovlado, ni nikoli odrekel svoji pravici do vladanja nad svojimi stvarjenji. Celo mogočni babilonski kralj je bil prisiljen priznati, da je Najvišji, torej Jehova, »vladar človeškega kraljestva«. (Dan. 4:17) Navsezadnje bo Božje kraljestvo povzročilo, da se bo povsod godila Božja volja. (Mat. 6:10) Jehova je resda za kratek čas dovolil Satanu, da je »bog te stvarnosti«, zato da bi se lahko prepričljivo odgovorilo na sporna vprašanja, ki jih je zastavil ta Božji nasprotnik. (2. Kor. 4:4; 1. Jan. 5:19) Vendar pa ni mogel Satan nikoli iti preko tega, kar mu je dovolil Jehova. (2. krn. 20:6; primerjaj Job 1:11, 12; 2:3–6.) Poleg tega so vedno obstajali posamezniki, ki so se kljub temu, da so živeli v svetu, ki mu je vladal Božji veliki nasprotnik, odločili za Božjo vladavino.

Bog je vladal Izraelcem

5. Katero odločitev so sprejeli Izraelci?

5 Od Abela do časa očakov je zvesto častilo Jehova in poslušalo njegove zapovedi kar nekaj posameznikov. (Heb. 11:4–22) V Mojzesovih dneh pa je Jehova sklenil zavezo s potomci očaka Jakoba in s tem ustanovil izraelski narod. Leta 1513 pr. n. št. so se Izraelci zase in za svoje potomce odločili, da bo njihov vladar Jehova, ko so dejali: »Izpolnjevali bomo vse, kar je Jehova govoril.« (2. Mojz. 19:8)

6., 7. Kaj je za Izraelce pomenilo to, da je bil njihov vladar Bog?

6 Jehova je sprejel Izraelce za svoje ljudstvo z določenim namenom. (Beri 5. Mojzesova 7:7, 8.) Tega ni storil le zato, ker mu je bilo mar za njihovo dobro. Šlo je še za nekaj mnogo pomembnejšega – za njegovo ime in položaj, ki ga ima kot vrhovni v vsem vesolju. Izraelski narod naj bi bil priča tega, da je Jehova edini pravi Bog. (Iza. 43:10; 44:6–8) Zato mu je Jehova rekel: »Ti si [. . .] sveto ljudstvo Jehovu, svojemu Bogu. Jehova te je izbral izmed vseh ljudstev na površju zemlje, da boš njegovo ljudstvo, njegova posebna lastnina.« (5. Mojz. 14:2)

7 Bog je pri svojem vladanju upošteval, da so Izraelci nepopolni. Obenem pa jim je dal popolne zakone, ki so odsevali lastnosti njihovega zakonodajalca. Iz zapovedi, ki jim jih je dal po Mojzesu, je bilo denimo očitno, da je Bog svet, potrpežljiv, da ljubi pravico in da je pripravljen odpuščati. Ker je bil izraelski narod pozneje, v dneh Jozueta in njegove generacije, poslušen Jehovovim zapovedim, je živel v miru in se veselil duhovnih blagoslovov. (Joz. 24:21, 22, 31) To obdobje v zgodovini Izraelcev je pokazalo, da je Jehova uspešen vladar.

Človeška vladavina je Izraelce drago stala

8., 9. Kaj nemodrega so Izraelci zahtevali od Jehova in kakšne so bile posledice?

8 Pozneje pa so se Izraelci velikokrat odvrnili od Boga, zato so bili ob njegovo zaščito. Zatem so po preroku Samuelu od Boga zahtevali, naj jim priskrbi vidnega človeškega kralja. Jehova je Samuelu rekel, naj jim ugodi, in dodal: »Niso [. . .] zavrgli tebe, ampak so zavrgli mene, ker me nočejo za kralja.« (1. Sam. 8:7) Jehova je sicer Izraelcem dovolil imeti vidnega kralja, vendar jih je posvaril, da jih bo človeška vladavina drago stala. (Beri 1. Samuelova 8:9–18.)

9 Zgodovina je pokazala, da je imel Jehova prav. Izraelci so zaradi človeškega kralja pogosto imeli resne težave, še posebej ko je bil njihov kralj nezvest. Če Izraelcem ni uspelo, ni prav nič presenetljivo, da tudi človeške vlade, ki niso poznale Jehova, skozi stoletja niso mogle prinesti človeštvu trajno dobrih rezultatov. Res je, da nekateri politiki prosijo Boga za blagoslov, ko si prizadevajo za mir in varnost, toda le kako bi Bog lahko blagoslovil tiste, ki se ne podrejajo njegovi oblasti? (Ps. 2:10–12)

Nov narod, ki mu vlada Bog

10. Zakaj je Bog nadomestil Izraelce z novim narodom?

10 Čas je pokazal, da Izraelci niso bili pripravljeni zvesto služiti Jehovu. Nazadnje so zavrgli od Boga postavljenega Mesija, zato je Jehova zavrgel njih in se odločil, da jih bo nadomestil s skupino ljudi, ki bodo sestavljali nov narod. Tako je leta 33 n. št. nastala krščanska občina maziljenih Jehovovih častilcev. Ta občina je bila dejansko nov narod, ki mu je zavladal Bog. Pavel je o njem govoril kot o »Božjem Izraelu«. (Gal. 6:16)

11., 12. Kako sta si podobna nekdanji Izrael in »Božji Izrael«, kar zadeva vodenje?

11 Prvotni izraelski narod in novi »Božji Izrael« sta si bila v marsičem podobna, v marsičem pa sta se razlikovala. Krščanska občina v nasprotju s staroveškim Izraelom nima človeškega kralja niti ni treba njenim pripadnikom darovati živalskih žrtev za grehe, kakor so to delali Izraelci. Nekdanjemu Izraelu pa je na primer podobna v tem, da ima starešine. (2. Mojz. 19:3–8) Krščanski starešine ne vladajo čredi, temveč jo pasejo, poleg tega po svojih najboljših močeh vodijo v krščanskih dejavnostih. Z vsakim članom občine ravnajo ljubeče, spoštljivo in dostojanstveno. (2. Kor. 1:24; 1. Pet. 5:2, 3)

12 Ko člani »Božjega Izraela« in njihovi tovariši izmed »drugih ovc« poglobljeno premišljujejo o tem, kako je Bog ravnal z Izraelci, še bolj cenijo Jehova in njegov način vladanja. (Jan. 10:16) Tako na primer zgodovina pokaže, da so izraelski človeški vladarji zelo vplivali na svoje podložnike – bodisi dobro bodisi slabo. To dejstvo močno vpliva na starešine v občini, čeprav niso vladarji, kakor so bili staroveški kralji. Zavedajo se, da morajo biti drugim vedno dober zgled vere. (Heb. 13:7)

Kako Jehova vlada danes

13. Kaj pomembnega se je zgodilo leta 1914?

13 Današnji kristjani oznanjujejo svetu, da se človeškim vladavinam bliža konec. Leta 1914 je Jehova v nebesih ustanovil kraljestvo, na čelu katerega je kralj Jezus Kristus. Ob tej priložnosti je Jezusu podelil oblast, da odide »zmagujoč, da dokonča svojo zmago«. (Raz. 6:2) Temu novoustoličenemu kralju je rekel: »Pojdi, podjarmljaj si ljudstva sredi svojih sovražnikov!« (Ps. 110:2) Narodi se na žalost nikakor nočejo podložiti Jehovovi vladavini. Vztrajno ravnajo, kakor da »ni Jehova«. (Ps. 14:1)

14., 15. a) Kako nam danes vlada Bog in kaj bi se morali glede na to vprašati? b) Kako se že danes vidi, da je Božja vladavina daleč najboljša?

14 Danes je na zemlji še nekaj Jezusovih bratov, maziljenih članov »Božjega Izraela«. Ti vztrajno služijo kot »veleposlaniki«, ki zastopajo Kristusa. (2. Kor. 5:20) Sestavljajo razred zvestega in preudarnega sužnja, ki ima nalogo dajati duhovno hrano ter skrbeti za maziljence in naraščajočo množico kristjanov, ki danes šteje že več milijonov ljudi, ki upajo na večno življenje na zemlji. (Mat. 24:45–47; Raz. 7:9–15) Jehova to ureditev blagoslavlja, kar se vidi po duhovni blaginji, ki jo uživajo današnji pravi Božji častilci.

15 Vsak od nas naj bi se vprašal: »Ali sem povsem pripravljen izpolnjevati odgovornosti, ki jih imam v krščanski občini? Ali primerno podpiram Jehovovo vladanje? Ali sem ponosen na to, da sem podložnik Jehovovega kraljestva? Ali sem odločen, da bom drugim govoril o Božjem kraljestvu, kolikor bom le mogel?« Kristjani kot skupina radi ubogamo smernice, ki nam jih daje Vodstveni organ, in voljno sodelujemo s postavljenimi starešinami v občini. Tako kažemo, da podpiramo Božjo vlado. (Beri Hebrejcem 13:17.) Ker se ji prostovoljno podrejamo, uživamo svetovno enotnost, ki je v tem razdeljenem svetu edinstvena. Poleg tega je ta vlada vir miru in pravičnosti ter je Jehovu v slavo. S tem dokazuje, da je daleč najboljša vladavina.

Jehovova vladavina bo zmagala!

16. Pred katero odločitvijo je vsakdo danes?

16 Sedaj se že naglo bliža čas, ko se bodo dokončno rešila sporna vprašanja, ki so se pojavila v Edenu. Zato se mora sedaj vsak posameznik odločiti, ali se bo postavil na stran Jehovove vladavine ali pa se bo še naprej oklepal človeških vlad. Mi imamo prednost pomagati krotkim ljudem, da se bodo prav odločili. Jehovova vladavina bo v harmagedonu, ki je že zelo blizu, za vselej nadomestila vse človeške vladavine, ki so pod Satanovim vplivom. (Dan. 2:44; Raz. 16:16) S tem bo konec človeških vladavin, nadzor nad vso zemljo pa bo prevzelo Božje kraljestvo. Takrat se bo dokončno dokazalo, da je samo Jehova upravičen do vrhovne oblasti. (Beri Razodetje 21:3–5.)

17. Katera dejstva lahko pomagajo krotkim, da se bodo odločili za pravo vlado?

17 Tisti, ki se še niso zatrdno postavili na Jehovovo stran, bi morali v molitvi razmisliti o tem, kaj dobrega bo Božja vladavina prinesla človeštvu. Človeške vladavine niso mogle odpraviti kriminala, h kateremu spada tudi terorizem. Božja vladavina pa bo z zemlje izbrisala vse hudobne. (Ps. 37:1, 2, 9) Človeške vlade so se med seboj neprestano bojevale, Božja vlada pa bo »konč[ala] vojne do skrajnega konca zemlje«. (Ps. 46:9) Celo mir med ljudmi in živalmi bo znova vzpostavila! (Iza. 11:6–9) Človeške vladavine so se nenehno bojevale z revščino in lakoto, Božja vlada pa ju bo premagala. (Iza. 65:21) Bolezni in smrti niso mogli odstraniti niti najbolj dobronamerni človeški vladarji, pod Božjo vladavino pa se bodo ostareli in bolni lahko znova veselili mladostnih moči. (Job 33:25; Iza. 35:5, 6) Zemlja bo prav zares postala raj, v katerem bodo celo tisti, ki so umrli, znova živeli. (Luk. 23:43; Apd. 24:15)

18. Kako lahko pokažemo, da smo prepričani, da je Božja vladavina najboljša vladavina?

18 Prav zares, Božja vlada bo popravila vso škodo, ki jo je povzročil Satan, ko je naša prastarša navedel na to, da sta se odvrnila od svojega Stvarnika. In le pomisli! Satan povzroča škodo že kakih 6000 let, Bog pa jo bo po Kristusu uspel popraviti v samo 1000 letih! To bo res največji dokaz za to, da je Božja vladavina najboljša vladavina! Ker smo Jehovove priče, sprejemamo Jehova za svojega vladarja. Zato vsak dan, pravzaprav vsako uro svojega življenja dokazujmo, da smo Jehovovi častilci, podložniki njegovega Kraljestva, in da smo ponosni na to, da smo njegove Priče. Izkoristimo vsako priložnost za to, da vsakomur, ki je pripravljen prisluhniti, povemo, da je Jehovova vladavina najboljša vladavina.

Kaj smo o Božjem načinu vladanja spoznali iz branja . . .

5. Mojzesove 7:7, 8?

1. Samuelove 8:9–18?

Hebrejcem 13:17?

Razodetja 21:3–5?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 29]

Jehova se ni nikoli odrekel svojemu vladarstvu.

[Slika na strani 31]

Božje ljudstvo se voljno podreja Jehovovi oblasti, zato uživa svetovno enotnost.