Ali bi morali obhajati tedenski šabat?
Ali bi morali obhajati tedenski šabat?
V POZNIH 1980-ih letih so manjše skupine metodistov oblegle Suvo, glavno mesto Fidžija. Moški, ženske in otroci – vsi oblečeni za v cerkev – so naredili 70 cestnih zapor. Ustavili so ves prevoz trgovskega blaga, pa tudi domače in mednarodne polete. Kaj je bil povod za to dejanje? Zahteva, da se narod vrne k doslednemu praznovanju šabata.
V Izraelu mora od leta 2001 vsaka novozgrajena večnadstropna stavba imeti vsaj eno dvigalo, ki se samodejno ustavi v vsakem nadstropju. Čemú? Da predanim judom, ki od petka zvečer do sobote zvečer obhajajo šabat, ne bi bilo treba »delati« – pritisniti na gumb dvigala.
V Tongi, kraljevini v južnem Tihem oceanu, je ob nedeljah prepovedano vsako delo. Zračni in pomorski promet je ustavljen. Nobena pogodba, sklenjena ta dan, ni veljavna. Ustava Tonge zahteva, da morajo vsi ne glede na svoje versko prepričanje nedeljo »imeti za sveto«. Zakaj? Da bi se šabat obhajal po vsej državi.
Kot pokažejo ti primeri, mnogo ljudi meni, da Bog od njih zahteva, naj vsak teden praznujejo šabatni dan. Pravzaprav nekateri pravijo, da se je šabata nadvse pomembno držati, saj naj bi bila po njihovem od tega odvisna naša večna rešitev. Drugi menijo, da je obhajanje šabata najpomembnejša Božja zapoved. Kaj je šabat? In ali Biblija kristjane spodbuja, naj vsak teden obhajajo šabatni dan?
Kaj je šabat?
Hebrejski glagol, iz katerega izhaja beseda »šabat«, pomeni »počivati, ustaviti, prenehati«. Čeprav je v pripovedi v Prvi Mojzesovi knjigi zapisano, da je Bog Jehova sedmi dan počival od svojih stvarjenjskih del, pa Božjemu ljudstvu vse do Mojzesovega časa ni bilo zapovedano, naj obhaja 24-urni dan počitka oziroma šabat. (1. Mojzesova 2:2) Zatem ko so Izraelci leta 1513 pr. n. št. odšli iz Egipta, jim je Jehova v pustinji čudežno priskrbel mano. Glede nabiranja mane jim je bilo naročeno: »Šest dni boste to nabirali, sedmi dan pa je šabat. Takrat tega ne bo.« (2. Mojzesova 16:26) Naprej še piše, da je »ljudstvo [. . .] sedmi dan obhajalo šabat«, in sicer od sončnega zahoda v petek zvečer do sončnega zahoda v soboto zvečer. (2. Mojzesova 16:30)
Kmalu zatem, ko so bila dana ta navodila, je Jehova priskrbel zakon glede praznovanja šabata in ga uvrstil med deset zapovedi, danih Mojzesu. (2. Mojzesova 19:1) Del četrte od teh zapovedi se glasi: »Spominjaj se šabatnega dneva in naj ti bo svet. Šest dni delaj in opravi vse, kar moraš storiti, toda sedmi dan je šabat v čast Jehovu, tvojemu Bogu.« (2. Mojzesova 20:8–10) Obhajanje šabata je tako postalo bistven del življenja Izraelcev. (5. Mojzesova 5:12)
Ali je Jezus obhajal tedenski šabat?
Da, Jezus je obhajal šabat. Glede njega je rečeno: »Ko [. . .] se je dopolnil čas, je Bog poslal svojega Sina. Ta se je rodil iz žene in je bil pod postavo.« (Galačanom 4:4) Jezus se je rodil kot Izraelec, zato je bil pod Postavo. Ta je vsebovala tudi zakon glede šabata. Postavina zaveza je bila odstranjena šele z Jezusovo smrtjo. (Kološanom 2:13, 14) To, da vemo, kdaj v toku časa so se zvrstili ti dogodki, nam pomaga razumeti, kakšno je Božje gledišče o tej zadevi. (Glej shemo na strani 15.)
Res je, Jezus je rekel: »Ne mislite, da sem prišel Postavo ali Preroke razveljavit. Nisem prišel razveljavit, temveč izpolnit.« (Matej 5:17) Toda kaj izraz »izpolniti« pomeni? Naj ponazorimo: Gradbenik pogodbe, ki določa dokončanje zgradbe, ne izpolni s tem, da dokument raztrga, temveč s tem, da delo opravi do konca. Ko pa je delo enkrat opravljeno in je stranka zadovoljna, je pogodba izpolnjena in gradbenik nima več nobenih obveznosti v zvezi z njo. Podobno tudi Jezus ni prelomil oziroma raztrgal Postave, temveč jo je izpolnil, in sicer tako, da se je povsem ravnal po tem, kar je določala. Ko je bila ta Postavina »pogodba« izpolnjena, ni bila več obvezujoča za Božje ljudstvo.
Ali ga morajo kristjani obhajati?
Torej, ali je glede na to, da je Kristus izpolnil Postavo, za kristjane obvezno, da se držijo tedenskega šabata? Apostol Pavel je po navdihnjenju odgovoril: »Naj vas [. . .] nihče ne sodi zaradi hrane in pijače ali glede praznika, obhajanja mlaja ali šabata. Vse to je namreč senca prihodnjih stvari, resničnost pa pripada Kristusu.« (Kološanom 2:16, 17)
Te navdihnjene besede namigujejo, da je Bog precej spremenil zahteve do svojih služabnikov. Zakaj? Ker so kristjani pod novo postavo, pod »Kristusovo postavo«. (Galačanom 6:2) Nekdanja Postavina zaveza, dana Izraelu po Mojzesu, se je končala, ko jo je Jezus s svojo smrtjo izpolnil. (Rimljanom 10:4; Efežanom 2:15) Ali je s tem postala neobvezujoča tudi zapoved glede obhajanja šabata? Da. Pavel je, potem ko je dejal, da »smo oproščeni Postave«, omenil eno od desetih zapovedi. (Rimljanom 7:6, 7) Potemtakem je deset zapovedi skupaj z zakonom glede šabata del Postave, ki se je končala. Zato Božjim častilcem tedenskega šabata ni več treba obhajati.
To spremembo z izraelske oblike čaščenja na krščansko obliko bi lahko ponazorili takole: Narod morda spremeni svojo ustavo. Ko je nova ustava uradno potrjena, se od ljudi ne zahteva več, da upoštevajo prejšnjo. Nekateri zakoni v novi ustavi so lahko enaki, kot so bili v nekdanji, drugi pa se morda spremenijo. Zato mora posameznik novo ustavo skrbno preučiti, da bi se seznanil z zakoni, po katerih se mora sedaj ravnati. Poleg tega bo zvest državljan želel vedeti, kdaj je nova ustava začela veljati.
Podobno je ravnal Bog Jehova. Izraelskemu narodu je dal več kot 600 zakonov, med katerimi je bilo tudi deset glavnih. K tem so spadali zakoni glede morale, žrtvovanja, zdravja in obhajanja šabata. Vendar je Jezus povedal, da bodo njegovi maziljeni sledilci sestavljali nov »narod«. (Matej 21:43) Od leta 33 n. št. ima ta narod novo »ustavo«, ki temelji na dveh osnovnih zakonih – ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. (Matej 22:36–40) Čeprav h »Kristusovi postavi« spadajo napotki, podobni tistim, ki so bili v Postavi dani Izraelu, nas ne bi smelo presenetiti, da so nekateri zakoni precej drugačni in da drugi ne veljajo več. Zakon, ki je zahteval obhajanje tedenskega šabata, je eden od tistih, ki niso več obvezujoči.
Ali je Bog spremenil svoja merila?
Ali ta prehod iz Mojzesove postave h Kristusovi postavi pomeni, da je Bog spremenil svoja merila? Ne. Podobno kot roditelj prilagodi pravila, ki jih je postavil svojim otrokom, pri tem pa ima v mislih njihovo starost in okoliščine, je Jehova prilagodil zakone, katerim se mora njegovo ljudstvo podrejati. Apostol Pavel je to pojasnil takole: »Postava nas je varovala do nastopa vere. Izročeni smo bili v skrbništvo in čakali na vero, ki naj bi se razodela. Tako je Postava postala naša vzgojiteljica in nas je vodila h Kristusu, da bi bili zaradi vere razglašeni za pravične. Zdaj pa, ko je vera nastopila, nismo več pod vzgojiteljico.« (Galačanom 3:23–25)
Kako se to Pavlovo utemeljevanje nanaša na šabat? Razmislite o naslednji ponazoritvi: Ko učenec hodi v šolo, se lahko od njega morda zahteva, da si bo vsak teden en dan pridobival znanje iz določenega predmeta, denimo iz obdelave lesa. Vendar ko se zaposli, se lahko zgodi, da bo moral pridobljeno znanje uporabljati vsak dan, ne pa le en dan v tednu. Podobno se je od Izraelcev, ko so bili pod Postavo, zahtevalo, da vsak teden en dan namenijo za počitek in čaščenje Boga. Toda od kristjanov se zahteva, da Boga častijo vsak dan, ne pa le en dan v tednu.
Ali je potemtakem napačno vsak teden en dan nameniti za počitek in čaščenje Boga? Ne. Božja Beseda prepušča odločitev vsakemu posamezniku, ko pravi: »Eden se odloči, da je en dan svetejši od drugega. Drugi pa se odloči, da so vsi dnevi enaki. Vsak se mora sam odločiti.« (Rimljanom 14:5, God’s Word) Čeprav se nekateri morda odločijo, da bodo na en dan gledali kot na svetejšega od drugih dni, Biblija jasno nakazuje, da Bog od kristjanov ne pričakuje obhajanja tedenskega šabata.
[Poudarjeno besedilo na strani 12]
»Šest dni boste to nabirali, sedmi dan pa je šabat. Takrat tega ne bo.« (2. MOJZESOVA 16:26)
[Poudarjeno besedilo na strani 14]
»Postava [je] postala naša vzgojiteljica in nas je vodila h Kristusu, da bi bili zaradi vere razglašeni za pravične. Zdaj pa, ko je vera nastopila, nismo več pod vzgojiteljico.« (GALAČANOM 3:24, 25)
[Okvir/shema na strani 13]
Mednarodna datumska meja in šabat
Mednarodna datumska meja predstavlja izziv za tiste, ki menijo, da je tedenski šabat treba povsod obhajati na isti dan. Datumska meja je namišljena črta, ki večinoma poteka po Tihem oceanu vzdolž 180. poldnevnika. Dežele zahodno od te črte so en dan naprej od tistih, ki ležijo vzhodno od nje.
Na primer, ko je na Fidžiju in Tongi nedelja, je na Samoi in na otoku Niue sobota. Torej, če posameznik na Fidžiju obhaja šabat v soboto, njegovi soverniki na Samoi, oddaljeni le 1145 kilometrov, delajo, ker je tam petek.
Adventisti sedmega dne na Tongi obhajajo šabat v nedeljo. Pravijo, da tako praznujejo šabat isti dan kakor njihovi soverniki na Samoi, malo več kot 850 kilometrov stran. Obenem pa adventisti sedmega dne na manj kot 800 kilometrov oddaljenem Fidžiju ne počivajo, saj je tam nedelja in šabat obhajajo v soboto.
[Shema]
(Lega besedila – glej publikacijo)
\
\
\
\ SAMOA
\
— ― ― ― ― ― ― ―
FIDŽI \
nedelja \ sobota
\
\
TONGA \
\
\
\
[Tabela na strani 15]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Dejstva, ki naj bi jih imeli v mislih glede šabata:
Nekatere biblijske vrstice sicer govorijo o tem, da je treba obhajati tedenski šabat, vendar moramo preveriti, kdaj so bile napisane.
4026 pr. n. št. PRED MOJZESOVIM ČASOM
USTVARJEN ADAM Zakon glede šabata ni bil dan pred časom
Mojzesa in Izraelcev. (5. Mojzesova 5:1–3,
1513 pr. n. št. BOŽJI ZAKON ZA IZRAEL
IZRAEL DOBI POSTAVO Zakon glede šabata ni bil dan drugim
narodom. (Psalm 147:19, 20)
Izraelovi sinovi so ga dobili kot
»znamenje« med Jehovom in njimi.
Tedenski šabat je bil zgolj eden od mnogih
šabatov, za katere je bilo Izraelcem
zapovedano, naj jih obhajajo.
(3. Mojzesova 16:29–31; 23:4–8; 25:4, 11;
33 n. št. KRISTUSOVA POSTAVA
KONEC POSTAVE, DANE Apostoli in starešine, ki so leta
IZRAELU 49 n. št. v Jeruzalemu odločali glede
Božjih zahtev za kristjane, niso
ničesar rekli o tem, da je treba obhajati
tedenski šabat. (Apostolska dela 15:28, 29)
Apostol Pavel je bil zaskrbljen za kristjane,
ki so poudarjali obhajanje posebnih dni.
2010 n. št.
[Slika na strani 11]
Časopisi so poročali o dogodku, ko so skupine metodistov naredile cestne zapore in zahtevale, da se Fidži vrne k doslednemu obhajanju šabata.
[Vir slike]
Courtesy of the Fiji Times