Naj nas spremenjene okoliščine ne oropajo Božje naklonjenosti

ALI ravnokar doživljaš spremembe v svojem življenju? Ali se ti je z njimi težko sprijazniti? Večina med nami je že doživela kaj takšnega ali pa še bo. Pregledali bomo nekaj primerov iz preteklosti, iz katerih bomo spoznali, katere lastnosti nam lahko pomagajo v takšnih okoliščinah.

Kot prvo razmislimo o Davidu in o tem, koliko sprememb je doživel. Bil je preprost pastirček, ko ga je Samuel pomazilil za bodočega kralja. Ko je bil še mladenič, se je javil, da se bo spopadel s filistejskim velikanom Goljatom. (1. Sam. 17:26–32, 42) Kasneje je bil povabljen na dvor kralja Savla in bil imenovan za vojskovodja. Niti predstavljati si ni mogel, da bo v življenju doživel vse to, niti ni mogel vedeti, kaj vse ga še čaka.

Odnosi med Davidom in Savlom so se zelo zaostrili. (1. Sam. 18:8, 9; 19:9, 10) David je moral pobegniti, da si je rešil življenje, in več let živeti kot begunec. Okoliščine so se mu drastično spreminjale celo takrat, ko je kraljeval nad Izraelom, še zlasti ko je zagrešil prešuštvo in skušal greh zakriti z umorom. Zaradi svojih grehov je doživljal gorje v lastni družini. Med drugim je njegov sin Absalom proti njemu zanetil upor. (2. Sam. 12:10–12; 15:1–14) Toda ker se je David za prešuštvo in umor pokesal, mu je Jehova odpustil in mu bil znova naklonjen.

Okoliščine pa se lahko spremenijo tudi nam. Vzrok za to so lahko zdravstveni, finančni ali družinski problemi oziroma naša lastna dejanja. Katere lastnosti potrebujemo, da bi se lahko bolje spoprijeli s takšnimi spremenjenimi okoliščinami?

Kako nam pomaga ponižnost

K ponižnosti spada to, da smo se pripravljeni podrejati. Resnična ponižnost nam pomaga, da sebe in druge vidimo v pravi luči. Če vrlin in uspehov drugih ne omalovažujemo, bomo bolj stvarno gledali nanje in na to, kar počnejo, ter jih bomo bolj cenili. Podobno nam ponižnost pomaga  razumeti, zakaj se nam je nekaj zgodilo in kako naj bi se na to odzvali.

Dober primer je Savlov sin Jonatan. Okoliščine so se mu spremenile zaradi dogodkov, na katere ni imel vpliva. Ko je Samuel rekel Savlu, da mu bo Jehova odvzel kraljestvo, ni nič omenil, da ga bo na prestolu nasledil njegov sin Jonatan. (1. Sam. 15:28; 16:1, 12, 13) Bog je sklenil dati kraljestvo Davidu, zato ga Jonatan ni mogel dobiti. Savel je tako v nekem smislu oškodoval Jonatana. Čeprav Jonatan ni bil odgovoren za početje svojega očeta, mu vseeno ni bilo namenjeno, da bi ga nasledil na prestolu. (1. Sam. 20:30, 31) Kako se je odzval na to? Ali se je pritoževal zaradi izgubljene priložnosti in je postal ljubosumen na Davida? Ne. Četudi je bil veliko starejši in izkušenejši od njega, ga je zvestovdano podpiral. (1. Sam. 23:16–18) Ker je bil ponižen, je lažje doumel, da ima David Božji blagoslov, in o sebi ni mislil »več, kot je treba misliti«. (Rim. 12:3) Vedel je, kaj Jehova pričakuje od njega, in se je sprijaznil z Jehovovo odločitvijo.

Seveda mnoge spremembe s seboj prinesejo takšne ali drugačne težave. Jonatan je bil denimo razpet med dvema človekoma, ki sta mu bila blizu. Na eni strani je bil njegov prijatelj David, ki ga je Jehova izbral za kralja, na drugi pa njegov oče Savel, ki ga je Jehova sicer zavrgel, vendar je še vedno vladal. Nedvomno je bil zaradi tega pod čustvenim pritiskom, saj je želel ravnati tako, da bi mu bil Jehova še naprej naklonjen. Morda smo zaradi sprememb, ki jih doživljamo, nekoliko zaskrbljeni in prestrašeni. Toda če si bomo prizadevali gledati na stvari tako kakor Jehova, mu bomo lahko kljub spremenjenim okoliščinam še naprej zvestovdano služili.

Kako pomembna je skromnost

Skromen človek se zaveda svojih omejitev. Skromnosti pa ne smemo enačiti s ponižnostjo. Posameznik je lahko ponižen, a to še ne pomeni, da se tudi povsem zaveda svojih omejitev.

David je bil skromen. Čeprav ga je Jehova izbral za kralja, so minila leta, preden je lahko zasedel prestol. Toda nikjer ne beremo o tem, da bi mu Jehova kakor koli pojasnil, zakaj mora čakati tako dolgo. Vendar te okoliščine, zaradi katerih bi bil marsikdo vznemirjen, Davida niso spravljale v obup. Zavedal se je svojih omejitev in je bil prepričan, da ima Jehova, ki je takšne razmere dopuščal, vse pod nadzorom. Zato ni hotel umoriti Savla, niti ko mu je šlo za življenje, in tudi svojemu prijatelju Abisaju ni tega dovolil. (1. Sam. 26:6–9)

Včasih lahko v občini nastanejo razmere, ki jih ne razumemo, ali pa se nam zdi, da se odgovorni zadeve niso lotili najbolje oziroma dovolj organizirano. Ali bomo skromno priznali, da je Jezus Glava občine in da uporablja starešinstvo, ki ga je postavil za to, da vodi v občini? Ali bomo pokazali skromnost, ker se  zavedamo, da nam bo Jehova naklonjen le, če bomo čakali na to, da bo on ukrepal po Jezusu Kristusu? Ali bomo skromno čakali nanj, četudi to ne bo tako lahko? (Preg. 11:2)

Krotkost nam pomaga, da ostanemo pozitivni

Krotek človek je blage narave. Če smo krotki, lahko žalitev potrpežljivo prenesemo, ne da bi zamerili, se razburjali ali maščevali. Krotkosti ni lahko gojiti. Zanimivo, da neki biblijski stavek vabi »krotke na zemlji« takole: »Iščite krotkost.« (Zef. 2:3) Krotkost je povezana s ponižnostjo in skromnostjo, zajema pa tudi druge vrline, kot sta denimo dobrota in blagost. Krotek človek lahko duhovno raste, ker se je pripravljen učiti in oblikovati.

Kako nam lahko krotkost pomaga pri tem, da se spoprimemo z novonastalimi razmerami? Verjetno opažaš, da so za mnoge ljudi spremembe nekaj slabega. Dejansko pa so lahko priložnost za to, da nas Jehova nauči kaj novega. To se dobro vidi iz življenja Mojzesa.

Mojzes je pri 40-ih imel izredne lastnosti. Pokazal je, da mu ni vseeno, v kakšnem stanju je Božje ljudstvo, in da je požrtvovalen. (Heb. 11:24–26) Toda preden ga je Jehova določil za to, da odpelje Izraelce iz Egipta, je dopustil, da je doživel spremembe, zaradi katerih je postal še krotkejši. Mojzes je zbežal iz Egipta in kakih 40 let živel v madijanski deželi kot neopazen pastir, proč od okolja, v katerem je bil v središču pozornosti. In kakšen je bil rezultat? Postal je boljši človek. (4. Mojz. 12:3) Naučil se je dajati Jehovovo voljo pred lastno.

Da bi nam bilo bolj jasno, kako krotek je bil Mojzes, razmislimo o tem, kako se je odzval, ko mu je Jehova rekel, da bo zavrgel svoj neposlušni narod in iz njegovih potomcev naredil mogočen narod. (4. Mojz. 14:11–20) Mojzes je prosil za ljudstvo. Iz njegovih besed se vidi, da mu je šlo za to, na kakšnem glasu je Bog, in za dobro svojih bratov, ne pa za lastne koristi. Za voditelja naroda in posrednika med Bogom in ljudstvom je bil potreben krotek človek. Mirjam in Aron sta se pritoževala čez Mojzesa, vendar je bil ta, kot lahko preberemo v Bibliji, »med vsemi ljudmi daleč najkrotkejši«. (4. Mojz. 12:1–3, 9–15) Zdi se, da je Mojzes krotko prenašal njune žalitve. Le kako bi se vse skupaj izteklo, če Mojzes ne bi bil krotek?

Ob neki drugi priložnosti je Jehovov duh prišel nad dva Izraelca, zaradi česar sta začela prerokovati. Jozue, Mojzesov strežnik, je menil, da ne ravnata prav. Krotki Mojzes pa je na to gledal povsem drugače. Na stvari je gledal tako kakor Jehova, poleg tega ga ni skrbelo, da bi izgubil oblast. (4. Mojz. 11:26–29) Ali bi Mojzes,  če ne bi bil tako krotek, sprejel to spremembo v Jehovovi ureditvi?

Ker je bil Mojzes krotek, ni zlorabil svoje velike oblasti niti svoje vloge, ki jo je dobil od Boga. Jehova ga je povabil, naj se povzpne na goro Horeb in zastopa ljudstvo. Tam je z njim govoril po angelu in ga postavil za posrednika zaveze. Ker je bil Mojzes tako krotek, je lahko sprejel to veliko spremembo glede svojih pooblastil, ne da bi ga ta prednost navedla na ravnanje, zaradi katerega bi izgubil Božjo naklonjenost.

Kako pa je z nami? Krotkost je nujno potrebna za našo duhovno rast. Vsi, ki so jim zaupane prednosti in oblast med Božjim ljudstvom, morajo biti krotki. Ta lastnost nam preprečuje, da bi se na spremembe odzvali prevzetno, in nam pomaga, da v novonastalih razmerah pokažemo pravo stališče. Ko doživimo spremembo, je pomembno, kako se nanjo odzovemo. Ali se bomo z njo sprijaznili? Ali bomo gledali nanjo kot na priložnost, da postanemo boljši ljudje? Morda se bo izkazala za edinstveno priložnost, da se izboljšamo v krotkosti!

V življenju bomo znova in znova doživljali spremembe. Včasih težko razumemo, zakaj se je nekaj zgodilo. Zaradi čustvenega pritiska in osebnih omejitev nam ni vedno lahko gledati na stvari z duhovnimi očmi. Vendar nam bodo lastnosti, kot so ponižnost, skromnost in krotkost, pomagale, da se bomo na spremenjene okoliščine odzvali tako, da nam bo Bog še naprej naklonjen.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Resnična ponižnost nam pomaga, da se vidimo v pravi luči.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Krotkost je nujno potrebna za našo duhovno rast.

[Slika na strani 5]

Mojzes je moral doživeti nekatere spremembe, da je postal še krotkejši.