Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Ye so Jésus afa na ndo ti Nzapa

Ye so Jésus afa na ndo ti Nzapa

Ye so Jésus afa na ndo ti Nzapa

“Mbeni zo ti hinga Babâ ni ayeke pëpe, gi Molenge ni nga na zo kue so Molenge ni aye ti fa Babâ ni na lo.”​—LUC 10:22.

KOZO si lo ga na ndo ti sese ge, kozo Molenge ti Nzapa aduti nduru mingi na tere ti Babâ ti lo teti angu mingi mingi (aColossien 1:15). Ye so asara si Molenge ni ahinga abibe ti Babâ ni, aye so agbu bê ti lo nga na lege so lo yeke sara na ye. Na pekoni tongana lo ga na ndo ti sese, a hinga lo na iri ti Jésus. Lo ye lani mingi ti fa na azo tâ tënë na ndo ti Babâ ti lo. E lingbi ti manda ye mingi na ndo ti Nzapa na mango aye so Jésus afa lani.

Iri ti Nzapa Iri ti Nzapa, Jéhovah, ayeke kota ye mingi na lê ti Jésus. Molenge ni so Babâ ni aye lo mingi aye si azo ahinga iri ti Babâ ti lo na asara kusala na ni. Lo Jésus ni mveni, nda ti iri ti lo aye ti tene “Jéhovah Ayeke Salut”. Na bï so na ndade ni lo kui, Jésus atene na yâ ti sambela na Babâ ti lo, lo tene: “Mbi sara si ala hinga iri ti mo.” (Jean 17:26). A yeke ye ti dongo bê pëpe so Jésus asara kusala na iri ti Nzapa na lo sara si azo ahinga ni. Na ndo ni, azo so amä lani Jésus alingbi ti hinga tâ tënë na ndo ti Jéhovah tongana nyen sân ti tene ala hinga iri ti Lo nga na nda ti iri ni? *

Kota ndoye ti Nzapa Mbeni lâ, Jésus atene na yâ ti sambela na Nzapa, lo tene: “Babâ, . . . mo ndoye mbi kozo si a zia gere ti dunia.” (Jean 17:24). So Jésus abâ lo wani tongana nyen Nzapa andoye lo na yayu kâ, na ngoi so lo yeke na ndo ti sese, lo gi ti fa mara ti ndoye so na alege mingi.

Jésus afa so ndoye ti Jéhovah ayeke kota mingi. Lo tene: “Nzapa andoye tâ azo ti dunia so mingi si lo mû gi oko Molenge ti lo ndali ti ala, si zo kue so amä na bê na lo, a lingbi ti futi lo pëpe, me lo wara fini ti lakue lakue.” (Jean 3:16). Biani, Nzapa andoye azo ti dunia kue. Teti so Nzapa aye azo ti dunia mingi, lo mû Molenge ti lo so lo ye lo mingi ti sara si azo so ayeke be-ta-zo alingbi ti sigigi na gbe ti ngbâa ti siokpari na kuâ nga ti wara beku ti fini ti lakue lakue. E lingbi pëpe ti gbu nda ti mara ti ndoye so kue.​—aRomain 8:38, 39.

Jésus atene mbeni tâ tënë so adë bê ti zo: Jéhovah aye mingi zo oko oko kue so ayeke voro lo. Jésus afa so Jéhovah ayeke tongana mbeni berger so na lê ti lo angasangbaga ti lo oko oko kue ayeke nde nde nga ala oko oko kue ayeke na kota ngere mingi (Matthieu 18:12-14). Jésus atene so mbeni nzêrë oko ayeke tï na sese pëpe sân ti tene Jéhovah ahinga. Lo kiri lo tene: “A diko même kuä ti li ti ala oko oko kue awe.” (Matthieu 10:29-31). Tongana mbeni nzêrë oko agirisa na yâ ti da ni Jéhovah ayeke hinga. Ye so afa tongana nyen Jéhovah ayeke bi bê ti lo mingi na ndo ti azo so ayeke voro lo nga lo yeke bata ala oko oko kue. Tongana Jéhovah alingbi ti bâ kuä ti li ti e oko oko na ti diko ni, aye tongana abezoin ti e, akpale so e yeke tirika ti hon ndo ni nga na agingo bê ti e, lo lingbi ti hinga ni pëpe?

Babâ ti e ti yayu Tongana ti so e bâ na yâ ti article so ahon, Jésus ayeke oko Molenge ti Nzapa. A yeke ye ti dongo bê pëpe so fani mingi lo sara tënë na Jéhovah nga lo iri lo “Babâ” ti lo. Ni la, na yâ ti akozo tënë ti lo so a sû na mbeti, so lo tene ni lani na yâ ti temple na ngoi so lo yeke na ngu 12, lo iri Jéhovah “Babâ ti mbi”. (Luc 2:49). Na ya ti aÉvangile a yeke wara wungo ti mbupa “Babâ” nduru na 190. Jésus asara tënë ti Jéhovah na alege nde nde na tenengo atënë tongana “Babâ ti ala”, “Babâ ti e” wala “Babâ ti mbi”. (Matthieu 5:16; 6:9; 7:21). Atënë so afa so e azo so e yeke awasiokpari na so alingbi kue pëpe, e lingbi ti zia bê na ndo ti Jéhovah na ti lê kpengba songo na lo.

Lo yeke sara bê nzoni nga lo yeke nduru ti pardone zo Jésus ahinga so azo so alingbi kue pëpe ayeke na bezoin ti tene Jéhovah asara nzoni bê mingi na ala. Na yâ ti parabole ti molenge so abuba ye ti lo kue, Jésus ahaka Jéhovah na mbeni babâ so ayeke bâ mawa ti zo, so ayeke pardone zo na ayeke nduru ti yamba molenge ti lo so agbian bê ti lo na aye ti kiri na lo (Luc 15:11-32). Atënë ti Jésus so ade bê ti e so Jéhovah ayeke ku kungo ti sara nzoni bê na mbeni wasiokpari so agbian bê ti lo. Jéhovah ayeke nduru ti pardone mbeni wasiokpari so agbian bê ti lo. Jésus atene: “Mbi tene na ala so ngia ayeke duti ande mingi na yayu ndali ti wasiokpari oko so achangé bê ti lo ahon azo ti mbilimbili bale-gumbaya na gumbaya so ayeke na bezoin ti changé bê ti ala pëpe.” (Luc 15:7). Zo wa la aye pëpe ti ga nduru na mara Nzapa ti bê nzoni tongaso?

Lo yeke mä asambela Kâ na yayu kozoni si lo ga na ndo ti sese, Jésus abâ so Jéhovah ayeke Zo so ayeke “mä sambela” na lo yeke na ngia ti mä sambela ti azo so ayeke voro lo na bê ti ala kue (Psaume 65:3). Na ngoi so lo yeke sara kusala ti lo na sese ge, lo fa na awamango lo lege ti sambela nga ye so a lingbi ala sambela ndali ni. Lo tene: “Mo kiri gi na ndo ti tënë oko fani mingi pëpe”. Lo wa awamango lo ti sambela ti tene “a sara ye so bê ti [Nzapa] aye, na yayu legeoko nga na ndo ti sese.” E lingbi nga ti sambela ndali ti kobe ti lâ oko oko, ndali ti pardon ti asiokpari ti e nga ti tï na yâ ti tara pëpe (Matthieu 6:5-13). Jésus afa Jéhovah tongana mbeni Babâ so ayeke kiri tënë na asambela ti awakua ti lo, asambela so na mabe ala tene ni na bê ti ala kue.​—Matthieu 7:7-11.

Ti tâ tënë ni, Jésus aye lani ti fâ tâ tënë na ndo ti Jéhovah nga na asarango ye ti lo. Me mbeni ye nde ayeke dä na ndo ti Jéhovah so Jésus aye lani mingi ti fa ni na azo: Ye so Jéhovah ayeke sara kusala na ni ti gbian aye na ndo ti sese kue ti tene ye so lo leke na bê ti lo ti sara ndali ti sese nga na azo aga tâ tënë. Mbage ti tënë ti Jésus so ayeke mama-tene ti fango ye ti lo. Biani, fango tënë ti lo lani angoro na ndo ti ye ni so.

[Kete tënë na gbe ni]

^ par. 4 Iri Jéhovah asigigi fani 7000 tongaso na yâ ti Bible na ngoi so a sû ni ândö. Iri so aye ti tene “Fade mbi yeke ga ye so fade mbi yeke ga ni.” (Exode 3:14, FD). Nzapa alingbi ti ga ye kue so a hunda ti sara ye so bê ti lo aye. Iri so afa na e so Nzapa ayeke tene lakue gi tâ tënë na azendo ti lo ayeke ga gi tâ tënë.