Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Therešo e Bapišwa le Nonwane—Therešo ka Jesu

Therešo e Bapišwa le Nonwane—Therešo ka Jesu

Therešo e Bapišwa le Nonwane​—Therešo ka Jesu

O NAGANA’NG? NA DIPOLELO TŠE DI LATELAGO KE THEREŠO GOBA KE DINONWANE?

Jesu o belegwe ka December 25.

Banna ba bararo ba bohlale ba ile ba etela Jesu nakong ya matswalo a gagwe.

Jesu e be e le ngwana a nnoši.

Jesu e be e le Modimo, eupša a le ka mmele wa motho.

Jesu e be e fo ba e le monna wa go loka.

BA BANTŠI ba ka araba ka gore dipolelo tše ka moka ke therešo. Ba bangwe ba ka bolela gore go thata—le gore ga go kgonege—go nea karabo ya kgonthe. Mohlomongwe ba nagana gore ge feela o dumela go Jesu, karabo ga e bohlokwa.

Lega go le bjalo, Beibele e bolela se se fapanego. E re kgothaletša go ba “le tsebo e nepagetšego ya go tseba Morena wa rena Jesu Kriste.” (2 Petro 1:8) Re hwetša tsebo yeo ge re hlahloba Diebangedi. Di utolla therešo mabapi le Jesu, le go re thuša go aroganya therešo go nonwane. Ka gona, a re hlahlobeng seo se bolelwago ke Diebangedi mabapi le ditumelo tšeo di bontšhitšwego ka mo godimo.

TUMELO: Jesu o belegwe ka December 25.

KARABO: NONWANE.

Ga go na moo Beibele e bontšhago kgwedi goba letšatši leo Jesu a belegwego ka lona. Bjale, letšatši la December 25 le tšwa kae? Go ya ka The Encyclopædia Britannica, ba bangwe bao ba ipitšago Bakriste ba be “ba duma gore letšatši le le sepedišane le monyanya wa Roma wa boheitene woo o bego o swaya . . . letšatši la mafelelo la marega, ge matšatši a thoma go telefala gape gomme letšatši le thoma go bonala leratadimeng le phagame kudu.” Yona puku ye e hlalosa gore metlwae e mentši ya Keresemose e thomile “menyanyeng ya boheitene ya temo le ya letšatši bogareng bja marega.”

Na Jesu o be a tla thabela go ketekwa ga matswalo a gagwe ka December 25? Ela hloko: Letšatši la matswalo a Jesu ga le tsebje. Ga go na mo Mangwalo a laelago gore re keteke letšatši leo, goba go hlatsela gore Bakriste ba bogologolo ba ile ba le keteka. Go e na le moo, Beibele e nea letšatši la lehu la Jesu, le gona Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore ba gopole letšatši leo. * (Luka 22:19) Go molaleng gore Jesu o be a nyaka gore go gopolwe kudu ka bohlokwa bja lehu la gagwe la sehlabelo e sego matswalo a gagwe.—Mateo 20:28.

TUMELO: Banna ba bararo ba bohlale (goba dikgoši ka ditumelo tše dingwe) ba ile ba etela Jesu nakong ya matswalo a gagwe.

KARABO: NONWANE.

Mohlomongwe o ile wa bona diswantšho goba ditiragatšo tša matswalo a Jesu tšeo di bontšhago lesea Jesu, le letše ka legopong, le dikologilwe ke banna ba bararo ba bohlale ba swere dimpho. Lega go le bjalo, diswantšho tše ke nonwane, e sego therešo.

Ke therešo gore baeti ba tšwago Bohlabela ba ile ba etela Jesu yo monyenyane. Lega go le bjalo, baeti ba e be e fo ba e le balepi ba dinaledi. (Mateo 2:1, The New English Bible; The Bible—An American Translation) Na ba ile ba hwetša Jesu a letše ka legopong? Aowa; ba ile ba mo hwetša a le ka ntlong. Bohlatse bo bontšha gore ba tlile dikgwedi tše mmalwa ka morago ga matswalo a Jesu.—Mateo 2:9-11.

Ge e le mabapi le palo ya baeti bao, na e be e le ba 2, ba 3, goba ba 30? Beibele ga e bolele. Mohlomongwe palo e tlwaelegilego ya baeti ba bararo e dirišwa ka baka la mehuta e meraro ya dimpho tša bona. * (Mateo 2:11) Ba bangwe ba ile ba ba ba šišinya gore yo mongwe le yo mongwe wa banna bao go thwego ke ba bohlale o be a emela morafo o itšego. Eupša kgopolo yeo ga e hwetšwe ka Mangwalong. Go e na le moo, ka ge go bolela puku e nngwe ya go hlalosa Ebangedi, nonwane ye e thomilwe ke “radihistori wa lekgolong la seswai la nywaga yo a bego a inaganela.”

TUMELO: Jesu e be e le ngwana a nnoši.

KARABO: NONWANE.

Diebangedi di bontšha gore Jesu o be a e-na le baratho le dikgaetšedi. Ebangedi ya Luka e bolela ka Jesu e le “leitšibulo” la Maria, go bontšha gore ka morago o ile a belega bana ba bangwe. * (Luka 2:7) Ebangedi ya Mareka e bega gore ba bangwe motseng wa Natsaretha ba ile ba tswalanya Jesu le bana babo, ba mo lebelela e se motho yo a kgethegilego. Ba ile ba botšiša gore: “Na Jakobo le Josefa le Judase le Simone ga se bana ba gabo? Na dikgaetšedi tša gagwe ga di sa dula mo motseng wa gabo rena?”—Mareka 6:3, Contemporary English Version; Mateo 12:46; Johane 7:5.

Go sa šetšwe seo Diebangedi di se bolelago, bo-rathutatumelo ba bantši ba bolela gore Jesu e be e le ngwana a nnoši. Ba bangwe ba šišinya gore bana ba gabo le dikgaetšedi bao go bolelwago ka bona e be e le bo-motswala’gwe. * Ba bangwe ba nagana gore bana ba ba gabo le dikgaetšedi e be e le bana ba Josefa. Eupša, ela hloko: Ge e ba Jesu e be e le ngwana a nnoši wa Maria, na Banatsaretha bao ba ka ba ba ile ba bolela seo ba se boletšego? Go fapana le moo, ba bangwe ba bona ba ka ba ba bone Maria nakong ya ge a imile. Ba be ba tseba gabotse gore Jesu ke yo mongwe wa bana ba bantši ba Maria.

TUMELO: Jesu e be e le Modimo, eupša a le ka mmele wa motho.

KARABO: NONWANE.

Kgopolo ya gore Modimo o ile a tla lefaseng gomme a phela e le motho, Jesu, yeo e lego kgopolo ya motheo ya thuto ya Boraro-botee, e bile gona ka nako e telele—eupša ga se ya thoma nakong ya Jesu. Go e na le moo, The Encyclopædia Britannica e hlalosa gore: “Ga go na polelwana Boraro-botee le ge e ka ba thuto e kwagalago mabapi le bjona ka Testamenteng e Mpsha . . . Thuto ye e ile ya gola ganyenyane-ganyenyane ka makgolo a mantši a nywaga le ka dingangišano tše dintši.”

Ge e le gabotse, bodumedi bo nyenyefatša Jesu ge bo ruta gore e be e le Modimo ka mmele wa nama. * Bjang? Ela hloko seswantšho se. Bašomi ba bangwe ba kgopela selo se itšego go molaodi wa bona, eupša o ba botša gore ga a na matla a go ba nea sona. Ge e ba molaodi o a rereša, molaodi o bontšhitše go lemoga dilo tšeo a ka se kgonego go di fihlelela. Ge e ba e se therešo—ge e ba a ka kgona go ba nea seo ba se nyakago eupša a kgetha go se ba nee sona—o ba forile.

Gona, Jesu o arabetše bjang ge baapostola ba gagwe ba babedi ba be ba kganyoga maemo a phagamego? O ile a ba botša gore: “Go dula mo ka letsogong la-ka le letona le ka go le letshadi ga se nna yo nka go neago, eupša ke ga bao ba go lokišeditšwego ke Tate.” (Mateo 20:23) Ge e ba ruri Jesu e be e le Modimo, na seo e be e ka se be maaka? Go e na le moo, ka go tlogelela dilo go Yo a nago le maemo a phagamego kudu, Jesu o beile mohlala o botse wa boipoetšo—le gona o bontšhitše gore o be a sa lekane le Modimo.

TUMELO: Jesu e be e fo ba e le monna yo a lokilego.

KARABO: NONWANE.

Jesu o boletše gabotse gore e be e se feela motho yo a lokilego. O itše: “Ke Morwa wa Modimo?” (Johane 10:36) Go ba gona, motho yo mongwe le yo mongwe a ka ipitša gore ke Morwa wa Modimo. Eupša ge e ba boipolelo bja Jesu e le maaka, seo se tla bolela’ng ka yena? Ge e le gabotse, se be se tla bolela gore ga se motho wa go loka, eupša ke moradia yo mogolo!

Bohlatse bjo bo ka botwago bo tšweleditšwe ke Modimo ka noši. O boletše gabedi mabapi le Jesu, gore: “Yo ke Morwa wa-ka.” (Mateo 3:17; 17:5) Anke o nagane feela: Mangwalo a bolela ka makga a mmalwa feela ao lentšu la Modimo le ilego la kwewa lefaseng—lega go le bjalo, ka makga a mabedi a ona o ile a gatelela gore Jesu ke Morwa wa gagwe! Bjo ke bohlatse bjo bo tiilego bja gore Jesu ke seo a boletšego gore ke sona.

Na sehlogo se se utollotše therešo le ge e le efe yeo o bego o sa e tsebe mabapi le Jesu? Ge e ba go le bjalo, ke ka baka la’ng o sa tšwele pele o hlahloba Diebangedi? Dithuto tše bjalo e ka ba tše thabišago le tše putsago. Go ba gona, Jesu ka boyena o boletše gore go ithuta therešo ka yena le ka Tatagwe go “bolela bophelo bjo bo sa felego.”—Johane 17:3.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 13 Jesu o hwile ka Letšatši la Paseka, goba ka Nisani 14, go ya ka almanaka ya Sejuda.—Mateo 26:2.

^ ser. 18 Mateo o bega gore batho bašele ba, ba ile ba “ba phutholla mahumo a bona” gomme ba nea Jesu gauta, diorelo tše tšhweu le mira. Se se kgahlišago ke gore dimpho tšeo tša go bitša di ka ba di tlile ka nako e botse, ka ge lapa labo Jesu—leo le bego le itlhokela—le be le le kgaufsi le go gapeletšega go tšhaba nageng.—Mateo 2:11-15.

^ ser. 21 Le ge Jesu a ile a ingwa ka mohlolo, bana ba Maria ba bangwe ka moka ba ile ba ingwa ka tsela ya tlhago ka monna wa gagwe Josefa.—Mateo 1:25.

^ ser. 22 Kgopolo ye, yeo e bontšhitšwego ke Jerome mo e ka bago ka 383 C.E., e tlwaetšwe kudu gare ga bao ba dumelago gore Maria o ile a dula e le kgarebe bophelo bja gagwe ka moka. Jerome ka morago o ile a bontšha go belaela ka thuto ya gagwe, eupša ka dikgopolong tša ba bantši—le boemo bja semolao bja Kereke ya Katholika—kgopolo yeo e sa tšwela pele.

^ ser. 26 Bakeng sa kahla-ahlo e tseneletšego mabapi le thuto ya Boraro-botee, bona poroutšha ya Na o Swanetše go Dumela Boraro Botee? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 14]

Ditherešo tše Dingwe Tšeo di ka go Makatšago

Jesu e be e le motho yo bjang? Na o be a le bogale, a sa kgahlegele batho ba bangwe e bile e le le-jela-thoko, moo e lego gore o be a sa tlwaelane le batho ba tlasana? Ba bangwe ba ka araba ka ee. Mohlomongwe ke ka baka leo ba makatšwago ke go ithuta gore Jesu . . .

• o be a e-ya meletlong ya boithabišo.—Johane 2:1-11.

• o be a reta ba bangwe.—Mareka 14:6-9.

• o be a thabela go ba le bana.—Mareka 10:13, 14.

• o ile a lla phatlalatša.—Johane 11:35.

• o be a kwela batho bohloko.—Mareka 1:40, 41.