Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta [. . .] stanovitna«

»Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta [. . .] stanovitna«

Zbližajte se z Bogom

»Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta [. . .] stanovitna«

2. SAMUELOVA 7:1–16

V ZGODOVINI so bili mnogi človeški vladarji odstavljeni s svojega položaja. Nekateri so bili preglasovani na volitvah, drugi pa so bili na silo vrženi z oblasti. Kako pa je z Jezusom Kristusom, kraljem Božjega nebeškega kraljestva? Ali mu lahko kaj prepreči, da bi vladal kot od Boga postavljeni kralj? Odgovor lahko razberemo iz besed, ki jih je Jehova govoril Davidu, kralju v starem Izraelu, in so zapisane v 7. poglavju 2. Samuelove knjige.

Na začetku poglavja izvemo, da je Davidu neprijetno, ker on, ki je le človeški kralj, živi v čudoviti palači, medtem ko Božja skrinja prebiva v navadnem šotoru. * David izrazi željo, da bi Jehovu zgradil primerno hišo oziroma tempelj. (Vrstica 2) Vendar ne bo David ta, ki bo gradil hišo. Jehova mu po preroku Natanu pove, da bo hišo zgradil njegov sin. (Vrstice 4, 5, 12, 13)

Davidova iskrena želja Jehova gane. Zato z Davidom zaradi njegove vdanosti in v skladu s prerokbami sklene zavezo, da bo iz njegove kraljevske linije postavil vladarja, ki bo vladal večno. Natan sporoči Davidu Božjo slovesno obljubo: »Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta vekomaj stanovitna pred teboj. Tvoj prestol bo utrjen na veke.« (Vrstica 16) Kdo je večni Dedič te zaveze, torej tisti, ki bo vladal na veke? (Psalm 89:20, 29, 34–36)

Jezus iz Nazareta je bil Davidov potomec. Neki angel je ob tem, ko je oznanil Jezusovo rojstvo, dejal: »Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, in v Jakobovi hiši bo kraljeval na večne čase. Njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Luka 1:32, 33) Torej se zaveza, sklenjena z Davidom, izpolni na Jezusu Kristusu. Zato on ni vladar po človeški izbiri, temveč po slovesni obljubi Boga, ki mu daje pravico vladati večno. Ne pozabimo, da se Božje obljube vedno izpolnijo. (Izaija 55:10, 11)

Iz 7. poglavja 2. Samuelove knjige se naučimo dve pomembni stvari. Kot prvo lahko zaupamo, da nič in nihče ne more preprečiti Jezusu Kristusu, da bi vladal. Zato smo lahko prepričani, da bo izpolnil to, kar je oznanjeno glede namena njegove vlade, in sicer bo poskrbel, da se bo po vsej zemlji godila Božja volja, tako kakor se v nebesih. (Matej 6:9, 10)

Kot drugo iz te pripovedi prejmemo ganljiv pouk o tem, kakšen je Jehova. Spomnite se, da je Jehova videl in cenil namere Davidovega srca. Tolažilno je vedeti, da Jehova ceni, če ga vdano častimo. V nekaterih primerih nam okoliščine, na katere ne moremo vplivati, na primer pešajoče zdravje ali visoka starost, morda preprečujejo, da bi pri služenju Bogu naredili vse, kar bi si naše srce želelo. Če je tako, naj nas tolaži dejstvo, da Jehova vidi že nagibe srca posameznika, ki se čaščenju posveča z vso predanostjo.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 Skrinja zaveze je bila sveta skrinja, ki so jo izdelali po Jehovovih napotkih in v skladu z Njegovim načrtom. Predstavljala je Jehovovo navzočnost v starem Izraelu. (2. Mojzesova 25:22)