Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Latela Kriste ka Botlalo?

Na o Latela Kriste ka Botlalo?

Na o Latela Kriste ka Botlalo?

“Bjalo ka ge ruri le sepela, . . . le tšwele pele le dira bjalo ka botlalo kudu.”—1 BATHES. 4:1.

1, 2. (a) Ke dilo dife tše dikgolo tšeo batho ba mehleng ya Jesu ba ilego ba di bona? (b) Ke ka baka la’ng mehla ya rena le yona e le bohlokwa?

NA O kile wa nagana gore e swanetše go ba e bile mo gobotse gakaakang go phela nakong ya ge Jesu a be a le mo lefaseng? O ka nagana ka tebelelo ya go fodišwa ke Jesu gomme wa se sa ba le dikgateletšo tša go babja mmeleng. Goba o ka nagana ka lethabo le legolo la go bona le go kwa Jesu—go kgona go ithuta go yena goba go bona a dira mehlolo e sego kae. (Mar. 4:1, 2; Luka 5:3-9; 9:11) Ruri e be e tla ba tokelo go bona ge Jesu a be a dira mediro yeo ka moka! (Luka 19:37) Ga go na moloko wo o ilego wa bona seo ga e sa le go tloga ka nako yeo e bile seo Jesu a se dirilego mo lefaseng “ka sehlabelo sa gagwe” se ka se sa bušeletšwa.—Baheb. 9:26; Joh. 14:19.

2 Lega go le bjalo, mehla ya rena le yona e bohlokwa. Ka baka la’ng? Ga bjale re phela nakong yeo Mangwalo a boletšego ka yona e sa le pele gore ke “lebaka la bofêlô” le ‘mehla ya bofelo.’ (Dan. 12:1-4, 9; 2 Tim. 3:1) Lebakeng le, Sathane o rakilwe legodimong. Kgaufsinyane, o tla tlengwa le go lahlelwa “sekoting.” (Kut. 12:7-9, 12; 20:1-3) E bile ke mo nakong ye moo re nago le tokelo e kgolo ya go tsebatša “ditaba tše . . . dibotse tša mmušo” lefaseng ka bophara, go botša batho ka kholofelo ya Paradeise e tlago—modiro wo o ka se kego wa bušeletšwa.—Mat. 24:14.

3. Pejana ga ge Jesu a ka rotogela legodimong, o boditše balatedi ba gagwe gore ba dire’ng, gona seo se be se tla akaretša’ng?

3 Pejana ga ge Jesu a ka rotogela legodimong, o boditše balatedi ba gagwe gore: “Le tla ba dihlatse tša-ka Jerusalema le Judea ka moka le Samaria le go fihla karolong ya kgole ya lefase.” (Dit. 1:8) Modiro woo o be o tla akaretša go ruta batho lefaseng ka bophara. Morero wa wona e be e tla ba ofe? E be e tla ba go dira barutiwa—balatedi ba ba oketšegilego ba Kriste—pele bofelo bo fihla. (Mat. 28:19, 20) Re swanetše go dira’ng gore re atlege go phethagatšeng thomo ya Kriste?

4. (a) Ke’ng seo mantšu a Petro ao a hwetšwago go 2 Petro 3:11, 12 a gatelelago gore se a nyakega? (b) Ke’ng seo re swanetšego go ba šedi malebana le sona?

4 Ela hloko mantšu a a moapostola Petro: “Le swanetše go ba batho ba mohuta ofe ditirong tše kgethwa tša boitshwaro le medirong ya boineelo go Modimo, le letile e bile le dula le nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa!” (2 Pet. 3:11, 12) Mantšu a Petro a gatelela gore re swanetše go dula re phakgame e le gore re kgonthišetše gore maphelo a rena a thewa ditirong tša boineelo go Modimo. Ditiro tše bjalo di akaretša go dira boboledi bja ditaba tše dibotse. Ka gona, ruri re a thaba ge re bona phišego yeo bana babo rena lefaseng ka bophara ba nago le yona go phethagatšeng thomo ya Kriste ya go dira boboledi! Ka nako e swanago, re a lemoga gore re swanetše go ba šedi gore dikgateletšo tšeo di re welago ka mehla go tšwa lefaseng la Sathane le ditshekamelong tša rena tšeo re di abetšego di se fokotše phišego yeo re nago le yona tirelong ya Modimo. Ka gona, a re hlahlobeng kamoo re ka kgonthišetšago ka gona gore ka mehla re dula re latela Kriste.

Amogela ka Lethabo Boikarabelo bjo o bo Neilwego ke Modimo

5, 6. (a) Ke’ng seo Paulo a ilego a reta badumedi-gotee le yena ba kua Jerusalema ka sona, gona o ile a ba lemoša go ba šedi malebana le’ng? (b) Ke ka baka la’ng re sa swanela go tšeela fase boikarabelo bjo re bo neilwego ke Modimo?

5 Lengwalong la moapostola Paulo leo le yago go Bakriste ba kua Jerusalema, o ile a reta badumedi-gotee le yena ka pego ya bona ya go kgotlelela ka potego le ka tlase ga tlaišo. O itše: “Tšwelang pele le gopola matšatši a pele ao ka ona, le itšego ge le edišeditšwe la kgotlelela phenkgišano e kgolo tlase ga ditlaišego.” Ee, Jehofa o ile a gopola mediro ya bona ya potego. (Baheb. 6:10; 10:32-34) Mantšu a Paulo a theto a swanetše go ba a ile a kgoma Bakriste bao ba Baheberu kudu. Lega go le bjalo, lengwalong lona leo, Paulo o ile a lemoša le ka tshekamelo ya batho yeo e sa laolegego, yeo e ka fokotšago phišego ya motho tirelong ya Modimo. O boletše gore Bakriste ba swanetše go ba šedi gore ba se “gane” go latela ditaelo tša Modimo.—Baheb. 12:25.

6 Temošo yeo ya mabapi le tshekamelo ya go ‘gana’ go amogela ka lethabo boikarabelo bjo re bo neilwego ke Modimo e šoma le go Bakriste lehono. Re lemoga gore re swanetše go ikemišetša go se tšeele fase boikarabelo bja rena bja Bokriste goba go dumelela gore phišego ya rena tirelong ya Modimo e fokotšege. (Baheb. 10:39) Go feta moo, go dira tirelo e kgethwa ke taba ya bophelo le lehu.—1 Tim. 4:16.

7, 8. (a) Ke’ng seo se tla re thušago go dula re fišega tirelong ya Modimo? (b) Ge e ba re se sa hlwa re fišega go swana le pele, re swanetše go gopola’ng ka Jehofa le Jesu?

7 Ke’ng seo se tla re thušago go ba šedi malebana le go dika-dika go phethagatša boikarabelo bjo re bo neilwego ke Modimo? Tsela e nngwe ya bohlokwa ya go lwantšhana le tshekamelo yeo ke ka gore ka mehla re naganišiše ka keno ya boineelo bja rena. Ge e le gabotse, re holofeditše Jehofa gore re tla etiša pele go dira thato ya gagwe maphelong a rena, gomme re nyaka go phethagatša kholofetšo yeo. (Bala Mateo 16:24.) Ka gona, ka dinako tše dingwe re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na le gona bjale ke sa ikwa ke ikemišeditše go phelela boineelo bja-ka go Modimo go swana le nakong ya ge ke be ke kolobetšwa? Goba na ke lahlegetšwe ke phišego yela ya pele ge nywaga e dutše e e-ya?’

8 Ge e ba go itlhahloba mo go bjalo ka potego go bontšha gore re fokoditše phišego ya rena, gona re tla ba re dira gabotse ge re gopola mantšu a tutuetšago a moporofeta Tsefanya. O itše: “O se kebišê ’atla tša xaxo. Morêna Modimo wa xaxo ó xare xa lena, Moxale-Mophološi; ó tlo Xo thabêla wa xo thaba.” (Tsef. 3:16, 17) Mathomong, mantšu a ao a kgonthišetšago a be a lebišitšwe go Baisiraele ba bogologolo bao ba ilego ba boela Jerusalema go tšwa bothopša Babilona. Lega go le bjalo, mantšu a a kgothatšo a sa šoma le go batho ba Modimo lehono. Ka ge modiro wo re o dirago e le wa Jehofa, re swanetše go gopola gore Jehofa le Morwa wa gagwe ba a re thekga le go re matlafaletša go phethagatša boikarabelo bjoo re bo neilwego ke Modimo. (Mat. 28:20; Bafil. 4:13) Ge re katanela go dira modiro wa Modimo ka phišego, o tla re šegofatša le go re thuša gore re dire tšwelopele moyeng.

‘Tsomang Mmušo Pele’ ka Phišego

9, 10. Ke’ng seo ge e le gabotse Jesu a bego a se bolela ka papišo ya selalelo se segolo, gona e ka re ruta thuto efe?

9 Ge a be a e-ja ntlong ya mmuši wa Bafarisei, Jesu o ile a nea seswantšho mabapi le selalelo se segolo. Seswantšhong sona seo, o ile a hlalosa sebaka seo se bego se bulegetše batho ba fapa-fapanego sa gore ba be lelokelelong la go tsena Mmušong wa magodimo. O ile a ba a swantšha seo se bolelwago ke go “gana.” (Bala Luka 14:16-21.) Seswantšhong sa Jesu, bao ba bego ba laleditšwe ba ile ba nea mabaka a go palelwa ke go ba gona monyanyeng. Wa pele o ile a re ke sa tšwa go reka tšhemo gomme ke swanetše go yo e bona. Yo mongwe a re ke rekile dikgomo gomme ke yo di lekola. Yo mongwe le yena a re: ‘Nka se kgone go tla. Ke sa tšwa go nyala.’ A e be e le mabakanyana a go se kwagale. Motho yo a rekago tšhemo goba diruiwa o di hlahloba pele a di reka, ka gona ga go selo seo se mo gapeletšago go di hlahloba ka morago. Gona ke bjang motho yo a sa tšwago go nyala a ka palelwago ke go amogela taletšo ye e bohlokwa? Ga go maketše ge mong wa moletlo wa mo papišong a ile a galefa kudu!

10 Batho ba Modimo ka moka ba ka ithuta se sengwe papišong ya Jesu. Ke’ng seo? Ga se ra swanela go dumelela dilo tša motho ka noši, tše bjalo ka tšeo go boletšwego ka tšona papišong ya Jesu, gore di be bohlokwa kudu go rena moo di dirago gore re beele ka thoko tirelo ya rena go Modimo. Ge e ba Mokriste a sa kgone go bea dilo tša motho ka noši boemong bjo bo swanetšego, phišego ya gagwe bodireding e tla fokotšega ganyenyane-ganyenyane. (Bala Luka 8:14.) Gore seo se se ke sa direga, re swanetše go diriša keletšo ya Jesu e rego: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma mmušo pele.” (Mat. 6:33) Ke mo go kgothatšago go bona gore bahlanka ba Modimo—ba bagolo le ba banyenyane—ba diriša keletšo yeo e bohlokwa! Ge e le gabotse, ba bantši ba gatile megato ya go nolofatša maphelo a bona e le gore ba fetše nako e oketšegilego ba le bodireding. Ba ithutile phihlelong ya bona gore go “tsoma mmušo pele” ka phišego go tliša lethabo le kgotsofalo ya kgonthe.

11. Ke pego efe ya Beibele yeo e bontšhago bohlokwa bja go hlankela Modimo ka phišego le ka go tšwa pelong?

11 E le go bontšha bohlokwa bja go fišegela tirelo ya Modimo, ela hloko tiragalo yeo e bilego gona mehleng ya Kgoši Joase wa Isiraele. A tshwenyegile ka gore Basiria ba ka fenya Baisiraele, Joase o ile a tla go Eliša a lla. Moporofeta yo o ile a mo laela gore a betše mosebe o tšwe ka lefasetere o lebile thoko ya Siria, e le go bontšha phenyo yeo Jehofa a tlago go e nea setšhaba. Se se swanetše go ba se ile sa tutuetša kgoši. Ke moka Eliša o ile a botša Joase go tšea mesebe ya gagwe gomme a tie fase ka yona. Joase o ile a tia gararo. Eliša o ile a galefišwa ke se, gobane go tia fase ka makga a mahlano goba a tshelelago go be go tla bolela go ‘fenya Basiria go fihlela ba fedišwa.’ Ga bjale Joase o be a tla hwetša diphenyo tše tharo tša nakwana. Joase o ile a atlega go se nene, ka gobane a ile a se bontšhe phišego. (2 Dikx. 13:14-19) Ke’ng seo re ka ithutago sona pegong yeo? Jehofa o tla re šegofatša kudu ge feela re dira modiro wa gagwe ka pelo ka moka le ka phišego.

12. (a) Ke’ng seo se tla re thušago go dula re fišega tirelong ya Modimo ge re dutše re lebeletšana le ditlhohlo tša bophelo? (b) Laodiša kamoo go dula o swaregile bodireding go go holago ka gona.

12 Bophelo bo leka phišego le boineelo bja rena tirelong ya Modimo. Bana babo rena le dikgaetšedi ba bantši ba lebeletšana le maemo a thata a tša boiphedišo. Ba bantši ba nolwa moko ke gore malwetši a šoro a ba lekanyetša seo ba ka se dirago tirelong ya Jehofa. Lega go le bjalo, yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka gata megato yeo e tla kgonthišetšago gore o dula a fišega le go tšwela pele a latela Kriste ka botlalo. Hle ela hloko tše dingwe tša ditšhišinyo le mangwalo ao a lokeleditšwego lepokising le le rego “Ke’ng Seo se tla go Thušago go Tšwela pele o Latela Kriste?” Hlahloba kamoo o ka di di dirišago ka botlalo. Ge o dira bjalo, o tla buna meputso e megolo. Go dula re swaregile bodireding go re kgoma kudu, go humiša maphelo a rena e bile go re tlišetša khutšo le lethabo la kgonthe. (1 Bakor. 15:58) Go feta moo, go hlankela Modimo ka pelo ka moka go re thuša go “dula [re] nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa.”—2 Pet. 3:12.

Itlhahlobe ka Potego

13. Re ka lemoga bjang seo tirelo e tšwago pelong e se bolelago go rena?

13 Lega go le bjalo, go bohlokwa go gopola gore tirelo e tšwago pelong ga e šupe go nako yeo re e fetšago re le bodireding. Maemo a batho ga a swane. Motho yo a fetšago iri e tee feela goba tše pedi tirelong ya tšhemo kgwedi le kgwedi a ka thabiša Jehofa kudu ge e ba seo e le seo maemo a gagwe a tša maphelo a mo dumelelago go se dira. (Bapiša le Mareka 12:41-44.) Ka gona, gore re lemoge seo tirelo ya pelo ka moka go Modimo e se bolelago go rena, re swanetše go hlahloba ka potego bokgoni le maemo a rena. Bjalo ka balatedi ba Kriste, re swanetše go dumelelanya pono ya rena le ya gagwe. (Bala Baroma 15:5; 1 Bakor. 2:16) Ke’ng seo Jesu a ilego a se etiša pele bophelong bja gagwe? O boditše mašaba ao a tšwago Kaperenaume gore: “Ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo, gobane ke sona se ke se rometšwego.” (Luka 4:43; Joh. 18:37) O naganne ka phišego ya Jesu bodireding, hlahloba maemo a gago gore o bone ge e ba o ka kaonefatša bodiredi bja gago.—1 Bakor. 11:1.

14. Re ka katološa bodiredi bja rena ka ditsela dife tše dingwe?

14 Go hlahloba ka kelohloko maemo a rena go ka dira gore re phethe ka gore re ka oketša nako yeo re e fetšago re le bodireding. (Mat. 9:37, 38) Ka mohlala, bafsa ba rena ba dikete bao morago bjale ba feditšego sekolo, ba katološitše bodiredi bja bona gomme ga bjale ba hwetša lethabo leo le tlišwago ke go hlankela ka phišego e le babulamadibogo. Na le wena o ka rata go hwetša lethabo le bjalo? Ba bangwe ba bana babo rena le dikgaetšedi ba ile ba hlahlobišiša maemo a bona gomme ba phetha ka gore ba ka hudugela lefelong le lengwe nageng ya gabo bona goba gaešita le moše wa mawatle, moo go nago le tlhokagalo e kgolo ya bagoeledi ba Mmušo. Ba bangwe ba ithutile leleme le lengwe gore ba thuše batho ba šele bao bolelago leleme leo. Gaešita le ge go katološa bodiredi bja rena e ka ba tlhohlo, go re humiša ka ditšhegofatšo gomme re ka thuša ba bangwe ba bantši gore ba “fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.”—1 Tim. 2:3, 4; 2 Bakor. 9:6.

Mehlala ya Beibele Yeo re ka e Latelago

15, 16. Ke mehlala ya bomang yeo re ka e ekišago mabapi le go ba balatedi ba Kriste ba ba fišegago?

15 Ba bangwe bao e ilego ya ba baapostola ba ile ba arabela bjang ge Kriste a be a ba bitša gore e be balatedi ba gagwe? Ge e bolela ka Mateo, pego e re: “A tlogela se sengwe le se sengwe a ema a mo latela.” (Luka 5:27, 28) Re bala mabapi le Petro le Andrea bao ba bego ba rea dihlapi gore: “Gatee-tee, ba tlogela malokwa, ba mo latela.” Ke moka Jesu o ile a bona Jakobo le Johane, bao ba bego ba lokiša malokwa a bona ba e-na le tatago bona. Ba ile ba arabela bjang taletšong ya Jesu? “Gatee-tee ba tlogela lesela-watle le tatago bona, ba mo latela.”—Mat. 4:18-22.

16 Mohlala o mongwe o mobotse ke wa Saulo, yo a ilego a fetoga moapostola Paulo. Gaešita le ge e kile ya ba motlaiši yo šoro wa balatedi ba Kriste, o ile a fetoša ditsela tša gagwe gomme a ba ‘sebjana se se kgethilwego’ gore a tsebatše leina la Kriste. “Gatee-tee [Paulo] a thoma go bolela ka Jesu ka sinagogeng, gore Yo ke Morwa wa Modimo.” (Dit. 9:3-22) Gaešita le ge Paulo a ile a kgotlelela mathata a mantši le tlaišo, phišego ya gagwe ga se ya ka ya fokola.—2 Bakor. 11:23-29; 12:15.

17. (a) Ke’ng seo o kganyogago go se dira mabapi le go latela Kriste? (b) Ke ditšhegofatšo dife tšeo re di hwetšago ka baka la go dira thato ya Jehofa ka pelo le matla a rena ka moka?

17 Re tloga re nyaka go ekiša mehlala e mebotse ya barutiwa bao le go arabela ka pela ka ntle le go dika-dika. (Baheb. 6:11, 12) Ke ditšhegofatšo dife tšeo re di thabelago ge re dutše re katanela go latela Kriste ka phišego le ka botlalo? Re hwetša lethabo la kgonthe ge re dira thato ya Modimo gomme re hwetša kgotsofalo yeo e tlišwago ke go amogela ditokelo tše di oketšegilego tša tirelo le boikarabelo ka phuthegong. (Ps. 40:8; bala 1 Bathesalonika 4:1.) Ee, ge re dutše re ikgafa ka mafolofolo gore re latele Kriste, re thabela ditšhegofatšo tše bjalo tše dikgolo le tša sa ruri tša go swana le khutšo ya monagano, kgotsofalo, boiketlo, go amogelwa ke Modimo le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego.—1 Tim. 4:10.

Na o a Gopola?

• Re neilwe modiro ofe o bohlokwa, gona re swanetše go o lebelela bjang?

• Re swanetše go itiša malebana le tshekamelo efe ya batho, gona ka baka la’ng?

• Ke tlhahlobo efe e tšwago pelong yeo re swanetšego go e dira?

• Ke’ng seo se tla re thušago go tšwela pele re latela Kriste?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 27]

Ke’ng Seo se tla go Thušago go Tšwela Pele o Latela Kriste?

▪ Bala Lentšu la Modimo ka mehla gomme o naganišiše ka seo o se balago.—Ps. 1:1-3; 1 Tim. 4:15.

▪ Rapelela tlhahlo ya moya wa Modimo ka mehla.—Sak. 4:6; Luka 11:9, 13.

▪ Ikgweranye le bao ba bontšhago gore ba fišegela bodiredi ka pelo ka moka.—Die. 13:20; Baheb. 10:24, 25.

▪ Lemoga go akgofa ga nako mehleng ye re phelago go yona.—Baef. 5:15, 16.

▪ Lemoga ditla-morago tše kotsi tša go ‘gana.’—Luka 9:59-62.

▪ Ka mehla naganišiša ka keno ya gago ya boineelo le ditšhegofatšo tše dintši tšeo di tlišwago ke go hlankela Jehofa le go latela Kriste ka pelo ka moka.—Ps. 116:12-14; 133:3; Die. 10:22.