Prisrčno vabljeni!

VABLJENI kam? V podružnični urad Jehovovih prič, običajno imenovan Betel. V različnih deželah po vsem svetu je 118 takšnih središč. Obiskovalci pogosto povedo, da iskreno cenijo delo, ki se opravlja v Betelu.

Neki mlad biblijski učenec je v mehiškem podružničnem uradu videl marljive delavce, ki so z veseljem služili Jehovu. Nanj so naredili tolikšen vtis, da je vprašal: »Kaj moram storiti, da bi ostal tukaj?« Odgovorili so mu: »Najprej se moraš krstiti. Potem pa je dobro, da začneš pionirati – polnočasno oznanjevati.« Fant je nasvet upošteval, in dve leti kasneje so ga povabili v mehiški Betel. Tam služi že 20 let.

Kaj je Betel?

»Betel« v hebrejščini pomeni »Božja hiša«. (1. Mojz. 28:19, pdč. op.) V nekaterih podružnicah tiskajo in razpošiljajo biblije in biblijsko literaturo ter so v pomoč več kot 100.000 občinam Jehovovih prič po svetu. Skoraj 20.000 betelskih delavcev – moških in žensk iz različnih kultur in družbenih slojev – nesebično in polnočasno služi Jehovu ter svojim duhovnim bratom in sestram. Tisti, ki so že dolga leta v Betelu, delajo skupaj z mladimi, polnimi energije. Ob večerih in koncih tedna se člani betelskih družin radi družijo z bližnjimi občinami Jehovovih prič na shodih in oznanjevanju. Svoj prosti čas namenjajo tudi preučevanju Biblije, sprostitvi in osebnim zadevam.

Člani betelske družine vsak mesec prejmejo majhno vsoto denarja za osebne potrebe. Zagotovljeni so jim okusni in hranljivi obroki, živijo pa v čistih in udobnih prostorih. Betelski prostori niso razkošno zgrajeni, so pa praktični. Na obiskovalce naredijo vtis dobro vzdrževane stavbe, okolica in brezhibna organizacija, pa tudi prijaznost in sodelovanje, ki sta značilna za Betel. Vsi marljivo delajo, vendar pa nikoli niso tako zaposleni, da ne bi našli časa za prijazno besedo. Med njimi ni družbenih razlik niti se nihče nima zaradi svoje naloge za večvrednega od drugih. Vsaka naloga je pomembna, pa naj gre za čiščenje, vrtnarjenje, kuhanje oziroma delo v tiskarni ali pisarni. Betelčani, kot rečemo tistim, ki služijo v Betelu, sodelujejo med seboj in  s svojim delom podpirajo oznanjevanje Jehovovih prič. (Kol. 3:23)

Spoznajmo nekaj betelčanov

Pa se pobliže seznanimo s tistimi, ki sestavljajo to mednarodno družino. Zakaj so se odločili za delo v Betelu? Poglejmo si izkušnjo Maria. Ko je postal Jehovova priča, je imel dobro plačano službo v nemški tovarni prestižnih avtomobilov, ponujala pa se mu je tudi možnost za napredovanje. Kmalu po svojem krstu je kot prostovoljec en teden preživel v Betelu v Nemčiji. Pomagal je v tiskarni. Opazil je očitno razliko med betelskimi delavci in sodelavci v službi. Zato je oddal prošnjo, da bi lahko v Betelu služil polnočasno. Mnogi njegovi sorodniki in sodelavci sicer niso mogli razumeti njegove odločitve, vendar on z veseljem služi v nemškem Betelu.

Mnogi, ki pridejo v Betel, nimajo kake posebne izobrazbe ali veščin. Tako je bilo tudi z Abelom, ki sedaj že 15 let služi v mehiškem Betelu. Sam pravi: »V Betelu sem se veliko naučil, med drugim tudi upravljati z vrhunskimi tiskarskimi stroji. Vem, da bi lahko s pridobljenim znanjem zunaj Betela veliko zaslužil, vendar ne bi imel tega, kar imam tukaj – miru in zadovoljnega življenja brez tekmovalnosti in skrbi, ki so značilne za mnoga komercialna podjetja. Zavedam se, da sem si pridobil najboljšo izobrazbo, kar jih je, takšno, ki mi pomaga rasti v duhovnem in intelektualnem pogledu. Tako mi ne bi moglo koristiti izobraževanje niti na najboljši univerzi.«

Betel lahko na obiskovalce spodbudno vpliva

Že en sam obisk Betela lahko deluje pozitivno na človekovo duhovnost. To je doživel tudi Omar iz Mehike. Mama ga je sicer poučevala o biblijskih resnicah, vendar je pri 17-ih nehal obiskovati krščanske shode in sodelovati pri oznanjevanju. Sčasoma je privzel nemoralni in pridobitniški življenjski slog. Zaposlil se je v telekomunikacijskem podjetju in nekoč je s skupino zastopnikov  tega podjetja prišel v mehiški Betel predstavit neko opremo. Omar pravi: »Po končani predstavitvi so nam gostitelji razkazali prostore. Zaradi tega, kar sem videl, in prijaznosti, ki sem jo občutil, sem pričel razmišljati o svojem življenju, ki je bilo odtujeno Jehovu. Nemudoma sem začel znova obiskovati shode in preučevati Biblijo. Šest mesecev po ogledu Betela sem se krstil. Zahvaljujem se Jehovu, da me je z obiskom Betela tako spodbudil.«

Tudi Masahiko iz Japonske je bil vzgojen v družini Prič. Vendar je čez čas na krščansko življenje začel gledati kot na preveč omejevalno. Pričel se je intenzivno ukvarjati s šolskimi dejavnostmi ter je nehal obiskovati shode in oznanjevati. Masahiko se spominja: »Nekega dne so se moja družina in še nekateri drugi bratje in sestre odločili, da bodo obiskali Betel. Moji domači so vztrajali, naj se jim pridružim, zato sem šel. Med ogledom Betela sem se počutil tako poživljenega, kot še nikoli dotlej. V družbi s prijatelji, ki niso bili Priče, nisem nikoli okusil toliko veselja, kot sem ga občutil med potovanjem v družbi bratov in sester. Vse močneje sem si želel živeti po krščanskih merilih, zato sem se odločil, da bom zaprosil za biblijski pouk.« Masahiko danes služi kot polnočasni služabnik v svoji občini.

Neka Pričevalka iz Francije se je zaradi službe preselila v Moskvo. Tam je izgubila stik z Jehovovimi pričami in duhovno oslabela. Pričela je kršiti krščanska merila in se nazadnje poročila s človekom, ki ni bil Priča. Nato pa jo je obiskala neka sestra iz Francije in skupaj sta odpotovali v Sankt Peterburg, da bi si ogledali Betel. Sama je napisala: »V Betelu so naju prisrčno sprejeli, in to se me je dotaknilo. Tam je vladala takšna spokojnost. Občutila sem Jehovovega duha. Le kako sem lahko storila tolikšno napako, da sem se oddaljila od Jehovove organizacije? Po obisku Betela sem prosila Jehova za pomoč in bila še bolj odločena, da bom svoja otroka poučevala o Bibliji.« Tej duhovno oslabeli Priči so soverniki verjetno skušali duhovno pomagati, vendar ji je ravno obisk Betela dal toliko novih moči, da si je opomogla.

Kakšen vtis pa lahko obisk Betela naredi na tiste, ki ne poznajo prav dobro Jehovovih prič? Leta 1988 je Alberto, ki je bil politično zelo angažiran, obiskal Betel v Braziliji. Bil je prevzet nad čistočo, redom in še zlasti nad tem, da pred obiskovalci ni nihče nič skrival. Nekaj dni prej, preden si je ogledal Betel, je obiskal semenišče, v katerem je služboval njegov svak, ki je duhovnik. Alberto je opazil razliko. »V semenišču so pred obiskovalci vse skrivali,« je dejal. Kmalu po obisku Betela je sprejel biblijski pouk, se odpovedal politiki in sedaj služi kot občinski starešina.

Obiščite Betel!

Mnogi za to, da lahko obiščejo podružnični urad v svoji deželi, veliko žrtvujejo. Paulo in Eugenia iz Brazilije sta denimo štiri leta varčevala, da sta lahko odšla na dvodnevno, 3000 kilometrov dolgo potovanje z avtobusom in si ogledala tamkajšnji Betel. Tako pripovedujeta: »Bilo je vredno vsakršnega truda. Sedaj imava precej širši pogled na Jehovovo organizacijo. Kadar biblijskim učencem govoriva o Betelu in o delu, ki ga tam opravljajo, naju včasih vprašajo: ‚Ali sta že bila tam?‘ In sedaj jim lahko odgovoriva: ‚Seveda.‘«

Ali imate v deželi, v kateri živiš, oziroma kaki sosednji, Betel? Spodbujamo te, da ga obiščeš. Gotovo te bodo prisrčno sprejeli, obisk pa ti bo tudi v duhovnem smislu nedvomno zelo koristil.

[Slika na strani 18]

Mario

[Slika na strani 18]

Abel

[Slika na strani 18]

Nemčija

[Slika na strani 18]

Japonska

[Slika na strani 18]

Brazilija