Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kaine o Tšere Mosadi wa Gagwe Kae?

Kaine o Tšere Mosadi wa Gagwe Kae?

Babadi ba Rena ba a Botšiša . . .

Kaine o Tšere Mosadi wa Gagwe Kae?

▪ “Ge e ba Adama le Efa ba be ba e-na le barwa ba babedi, Kaine le Abele, mosadi wa Kaine o be a e-tšwa kae?” Gaešita le ge potšišo ye e botšišwa gantši ke batho bao ba sa botego Beibele go leka batho, Beibele e na le tlhaloso e lekanego bakeng sa go nea karabo e kgotsofatšago.

Go Genesi dikgaolo 3 le 4 go na le tsebišo ye e latelago: (1) Efa e bile “mma xó bohle ba ba phelaxo.” (2) Go fetile nako e ntši magareng ga go belegwa ga Kaine le go dira ga gagwe sehlabelo seo se ilego sa ganwa ke Modimo. (3) Ka morago ga go lelekwa gore e be “mothšabi le moneneri,” Kaine o ile a tshwenywa ke gore ‘mang le mang e a kago mo hwetša’ o be a ka leka go mmolaya. (4) Modimo o ile a bea Kaine seka go mo šireletša, a bontšha gore bana babo goba ditho tša leloko di ka leka go mmolaya. (5) Ka morago, Kaine o ile a tseba mosadi wa gagwe ba le “naxeng ya Node,” goba ya Batšhabi.—Genesi 3:20; 4:3, 12, 14-17.

Go ya ka taba e lego ka mo godimo, re ka bolela ka tshwanelo gore mosadi wa Kaine e be e le morwedi wa Efa yo go sa tsebjego gore ke wa neng. Genesi 5:4 e hlalosa gore nywageng ya Adama e 930, o ile “a ba le barwa le barwedi.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ke therešo gore Beibele ga e hlalose ka go lebanya gore mosadi wa Kaine e be e le morwedi wa Efa. Ee, taba ya gore go bolelwa ka yena ka morago ga go lelekwa ga Kaine e bontšha gabotse gore nako e ntši e be e fetile moo e lego gore mohlomongwe e be e ka ba yo mongwe wa ditlogolo tša Adama le Efa. Ke ka baka leo The Amplified Old Testament e hlalosago mosadi wa Kaine e le “yo mongwe wa bana ba Adama.”

Mohlalosi wa Beibele wa lekgolong la bo-19 la nywaga Adam Clarke o ile a šišinya gore go bea ga Modimo seka ka baka la poifo ya Kaine ke ka gobane meloko e mmalwa ya ditlogolwana tša Adama e be e šetše e le gona—e le e lekanego “metseng e mmalwa e hlomilwego.”

Taba ya gore Kaine o nyetše kgaetšedi ya gagwe goba setlogolwana sa Adama seo se tšweletšego ge morwa wa Adama a nyala morwedi wa Adama e lebelelwa ke batho ba bangwe lehono e le e ka se kgonegego. Gantši se ke ka baka la dikiletšo tša setšhaba goba go boifa gore bana ba bona ba tla belegwa ba golofetše. Go sa šetšwe seo, F. LaGard Smith o hlalosa ka go The Narrated Bible in Chronological Order gore: “Ka kakaretšo go bonala bana ba mathomo ba ile ba nyalana, go sa šetšwe gore seo se bonala se se sa loka ka ge meloko e bego e tla nyalana ka morago e be e tla ba le maikwelo a bjalo.” Le gona, seo se swanetšego go lemogwa ke gore thobalano magareng ga meloko ya kgaufsi e ile ya thoma go iletšwa ge Moše a be a newa melao ya Modimo bakeng sa setšhaba sa Isiraele ka 1513 B.C.E.—Lefitiko 18:9, 17, 24.

Lehono, go fetile nywaga-kete e mentši go tloga phethegong yeo batswadi ba rena ba pele ba bego ba le go yona. Leabela leo le re tutuetšago le ka ba le be le sa ba tutuetše. Go feta moo, dinyakišišo tša morago bjale, tše bjalo ka tšeo di gatišitšwego ka go Journal of Genetic Counseling, di bontšha gore dithobalano tša bo-motswala di na le dikotsi tše dinyenyane tša go ba le bana bao ba nago le mathata a tša maphelo ge di bapetšwa le seo batho ba se dumelago. Ka mo go kwagalago, ditaba tše bjalo di ka ba di be di sa tshwenye nakong ya bophelo bja Adama goba mohlomongwe le pele ga mehla ya Noa. Ka gona, re ka phetha ka gore mosadi wa Kaine e be e le yo mongwe wa ba leloko la gagwe.