Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

“Juõn Wõt Ami Ri Tel, Messiah”

“Juõn Wõt Ami Ri Tel, Messiah”

“Juõn Wõt Ami Ri Tel, Messiah”

“Jab naetami ‘Ri Tel,’ kinke eor juõn wõt ami ri tel, Messiah.”​—MATU 23:10, UBS.

1. Wõn eo Dri Kennan ro an Jeova rej watõk e einwõt Dri Tel eo air, im etke?

 KABUÑ ko ilo Christendom eor air dri tel einwõt pope eo an kabuñ in Catholic ilo Rom, im dri tel in kabuñ ko jet. Dri Kennan ro an Jeova rejjab watõk jabrewõt armij einwõt dri tel eo air. Rejjab dri kaloran ak lore jabrewõt armij. Men in ej errã iben men eo Jeova ear kanan kake kin Nejin: “Lo, I ar lelok E juõn Dri Kennan ñõn ro dri ailiñ ko, juõn Dri Tel im Iroij ñõn dri ailiñ ko.” (Ais. 55:⁠4) Rolul eo an dri Kristian dri kabit ro im ‘s̃ip ro jet’ mõtair rejjab lor jabrewõt dri tel, ijellokin Dri Tel eo wõt Jeova ear lelok ñõn ir. (Jon 10:16) Rej lore nan kein an Jisõs: “Juõn wõt ami ri tel, Messiah.”​—Matu 23:⁠10, UBS.

Enjel eo Ear Tel Dri Israel Ro

2, 3. Ta eo Nejin Anij ear kõmõne ke ear tel ailiñ in Israel?

2 Elõñ buki yiõ ko moktalok jen an kar jutõk congregation eo an dri Kristian, Jeova ear jitõñ juõn enjel bwe en tel dri Israel ro. Elikin an Jeova kar kadrioijlok dri Israel ro jen enen Ijipt, ear jiroñ ir: “Lo, Ij jilkinlok juõn enjel imam, bwe en kejbãrok yuk ilo ial eo, im bwe en ãñinlok yuk na ilo jikin eo emwij Aõ kapoje. Kwon lale e, im eoroñ ainiken; kwon jab kitõtõkake e; bwe e jamin jeorlok am bwir: bwe eta ilo e.” (Ex. 23:​20, 21) Alikar bwe enjel in, im ‘etan Jeova ilo e,’ ej manje eo Nejin Anij.

3 Ejelok berre bwe Nejin Anij ear bõk ãt in Maikeel moktalok jen an kar lotak einwõt juõn armij. Buk in Daniel ej naetan Maikeel, “enjel eo ej lale ri Israel.” (Dan. 10:​21, UBS) Dri kalor Jud ej kalikar bwe Maikeel ear jibõñ ailiñ in Israel moktalok jen kar ran ko an Daniel. Elikin an Moses mij, Setan ear kõnan kajerbal enbwinin Moses ñõn kowõnmanlok jibarbar ko an, bwelen ñõn kabo dri Israel ro bwe ren kabuñ ñõn ekjõp. Maikeel ear bõprae Setan jen an kõmõne men in. Jud ear kwalok kin men in: “A Maikeel arkenjel eo, ke e ar jumae devil im aituerõk kin enbwinin Moses, e ar mijõk in konono nae im ekajete, a e ar ba, Iroij en bõprae yuk.” (Jud 9) Moktalok wõt jen air kar nitbwili Jeriko, ejelok berre bwe Maikeel, dri tel eo an “jar in tõrinae an Jeova,” ej e eo ear waloklok ñõn Joshua ñõn kakajur e bwe Anij enaj jibõñ e. (Riit Joshua 5:​13-​15.) Ke juõn enjel enana im ekajur ear kajeoñ bõprae an juõn enjel an Anij bõklok juõn ennan eaurõk ñõn dri kanan Daniel, Maikeel arkenjel eo ear itok im jibõñ enjel eo.​—Dan. 10:​5-7, 12-​14, UBS.

Emottok Dri Tel eo Kar Kanan Kake

4. Ta kanan eo kar kwalok kake kin itok eo an Messaia eo?

4 Moktalok jen an kar men in walok, Jeova ear jilkinlok enjel Gebriel ñõn kwalok ñõn dri kanan Daniel kin kanan eo kin itok eo an ‘Ri Tel eo Anij ear kãlete.’ (Dan. 9:​21-​25, UBS) * Ilo ien eo ejejit ilo kar jemlokõnlok yiõ eo 29, Jon ear baptaisi Jisõs. Ilo ien in kar kabit Jisõs bwe en Kraist ak Messaia eo ke kajur eo an Anij ear itok ion. (Matu 3:​13-​17; Jon 1:​29-​34; Gal. 4:⁠4) Einwõt Messaia eo, ear erom juõn Dri Tel ekajur im ejelok einwõt e.

5. Ewi wãwen an kar Kraist tel jerbal in kwalok nan ke ear ber ion lõl?

5 Jen jinoin kar jerbal in kwalok nan eo an ion lõl, Jisõs ear kamol bwe e ‘Ri Tel eo Anij ear kãlete.’ Iomin jejjo wõt ran, ear jino aintok dri kalor ro an, im ear kõmõne menin bwilõñ eo an moktata. (Jon 1:​35​–​2:​11) Dri kalor ro an rar lor e ke ear itoitak ilujen ene eo im kwalok nan kin nuuj eo emõn kin Ailiñ eo. (Luk 8:1) Ear likit juõn joñok emõn ñõn ir ilo an kar katakin ir im tel ir ilo jerbal in kwalok nan im katakin armij ro. (Luk 9:​1-6) Ranin, elder ro rej aikwij lor joñok in an Jisõs.

6. Ewi wãwen an kar Jisõs kamol bwe ej juõn S̃eperd im Dri Tel?

6 Jisõs ear kwalok kin bar juõn ian jerbal ko an einwõt juõn Dri Tel ke ear keiri e mõke ñõn juõn s̃eperd elap an yokwe. S̃eperd ro rej tel bwij ko air. Juõn dri jeje buk etan W.  M. Thomson, ear je: “Juõn s̃eperd ej etal iman, ejjab ñõn baj kwalok wõt ial eo, ak ñõn lale bwe ejelok kauwatata ñõn an s̃ip ko etal ie lok. . . . Kin jokon eo [an] ej tel bwij eo ñõn melaj eo air, im ej kejbãrok ir jen menin mour ko relej.” Ilo an Jisõs kwalok bwe ej juõn S̃eperd im Dri Tel emõn, ear ba: “Ña s̃eperd emõn: s̃eperd emõn ej lelok an mour kin s̃ip ko. Aõ s̃ip rej roñjake ainikiõ, im I jela ir, im rej lor Iõ.” (Jon 10:​11, 27) Ilo an kamol nan kein an, Jisõs ear ajelok mour eo an kin s̃ip ro an, bõtab Jeova ear kejerkakbijeik e bwe en juõn “Ri Tel im Ri Lomor.”​—Jerb. 5:​31, UBS; Hib. 13:​20.

Dri Tel Congregation ko an Dri Kristian Ro

7. Jisõs ej tel congregation ko an dri Kristian ro ikijen ta?

7 Moktalok wõt jen an kar weaklok ñõn lõñ, Jisõs ear jiroñ ro dri kaloran: “Emwij letok ñõn Iõ kajur otemjej i lõñ im i lõl.” (Matu 28:18) Jeova ear lelok kajur eo an bwe Jisõs en lelok ñõn ro dri kaloran ñõn kakajur tõmak eo air. (Jon 15:26) Jisõs ear lelok kajur in an Anij ñõn dri Kristian ro ilo kar ran in Pentekost eo ilo yiõ eo 33. (Jerb. 2:​33) Congregation eo an dri Kristian ro ear jutõk ilo kar ien in me kajur eo an Anij ear itok ion dri kalor rein. Jeova ear jitõñ Nejin bwe en tel congregation ko ilo lõl in meñe ej ber ilõñ. (Riit Dri Epesõs 1:​22; Dri Kolosse 1:​13, 18.) Jisõs ej tel congregation ko an dri Kristian ro ikijen kajur eo an Anij, im enjel ro rej jerbal ñõn e kinke “ej iroij ion enjel ro otemjej.”​—1 Pit. 3:⁠22.

8. Wõn ro Kraist ear kajerbal ir ilo ebeben eo kein kajuõn ñõn tel armij ro an, im wõn ro ej kajerbal ir ranin?

8 Ikijen kajur eo an Anij, Kraist ear lelok “menin letok” ko ñõn congregation ko einwõt s̃eperd ro im dri katakin ro. (Ep. 4:​8, 11) Dri jilik Paul ear jiroñ Kristian elder ro: ‘Komin kejbãrok kom im lale aolepen bwij eo kajur eo an Anij e ar likit kom dri kaki ilo e, bwe komin najirik congregation ko an Iroij.’ (Jerb. 20:28) Ke ear jutõk congregation ko an dri Kristian ro, aolep eman rein rej tel rar dri kabit ro. Dri jilik ro im eman ro reridto ilo congregation eo ilo Jerusalem rar jerbal einwõt juõn kumi ej tel. Kraist ear kajerbale kumi in ñõn tel aolep dri kabit ro “jãtin” ibelakin lõl. (Hib. 2:​11; Jerb. 16:​4, 5) Ilo ran kein eliktata, emwij an Kraist lelok aolep “men ko otemjelok an,” aolep men ko an Ailiñ eo an Anij ilo lõl in, ñõn “dri korijer e tiljek im meletlet” im kumi eo ej jutõk ikijeir ñõn tel Dri Kennan ro an Jeova. Kumi in ej ejaakin dri Kristian eman ro im rej dri kabit. (Matu 24:​45-​47) Dri kabit rein im s̃ip ro jet mõtair rej kile bwe ilo air lore ialin tel eo an Kumi eo Ej Tel Dri Kennan ro an Jeova, rej lor Kraist, Dri Tel eo air.

Kraist Ear Jinoe Jerbal in Kwalok Nan

9, 10. Ewi wãwen an kar Kraist kõmõn karõk ko ñõn kajededlok nuuj eo emõn kin Ailiñ eo?

9 Jen kar jinoin, Jisõs ear tel jerbal in kwalok nan im katakin armij ro ibelakin lõl in. Ear kwalok karõk eo kin wãwen eo ennan eo kin Ailiñ eo en tõbarlok armij ro ilo lõl in. Ilo kar jerbal in kwalok nan eo an, ear jiroñ dri jilik ro an: “Komin jab ilok ilo ial an dri ailiñ ko, im jab dreloñ ilo jabrewõt jikin kwelok an dri Sameria; A emõn komin ilok ñõn s̃ip ko re jebwãbwe, nukin Israel. Im ñe komij ilok, komin kwalok, im ba, Ailiñ in lõñ ebak.” (Matu 10:​5-7) Dri jilik ro rar kijejeto ilo air kwalok nan ñõn dri Ju ro im ro rar oktõk ñõn kabuñ eo an dri Ju, elaptata elikin kar ran in Pentekost eo ilo yiõ eo 33.​—Jerb. 2:​4, 5, 10, 11; 5:​42; 6:7.

10 Tokelik, ikijen kajur eo an Anij, Jisõs ear kõtlok an dri kalor ro kwalok nan ñõn dri Sameria ro, inem ñõn dri ailiñ ko jet. (Jerb. 8:​5, 6, 14-​17; 10:​19-​22, 44, 45) Kin an kõnan bwe nuuj eo emõn en tõbar dri ailiñ ko, Jisõs mõke ear kamakõt Saul jen Tarsõs bwe en erom juõn dri Kristian. Jisõs ear jiroñ dri kalor eo an etan Anenaiõs: ‘Kwon jutõk, im ilok ilo ial eo etan Jime, im kajitõk iloan imõn Judas kin juõn eman etan Saul, dri Tarsõs, kwon ilok: bwe e juõn Aõ jãbi eo Ij kãlet e, bwe en bõklok eta iman mejen dri ailiñ ko, im kiñ ro, im ro nejin Israel.’ (Jerb. 9:​3-6, 10, 11, 15) Tokelik, eman in ear erom dri jilik Paul.​—1 Tim. 2:⁠7.

11. Ewi wãwen an kar Jisõs kajerbal kajur eo an Anij ñõn kajededlok jerbal in kwalok nan?

11 Ke ear jejit ien ñõn kajeded jerbal in kwalok nan ñõn dri ailiñ ko,ikijen kajur eo an Anij, Jisõs ear tel Paul ke ear itoitak im kwalok nan ilo Esia Minor im Europe. Ilo buk in Jerbal, Luk ear ba bwe ke dri kanan ro im dri katakin ro ilo congregation eo ilo Antiok ilo Siria rar jerbal ñõn Iroij im jitlok, Jisõs ear jiroñ ir ikijen kajur eo an Anij, “ ‘Komin kamõkelok iair Barnebas im Saul ñõn Iõ kin jerbal eo I ar kirtok ir ñõn e.’ Im ke emwij air jitlok im jar, im likit peir ioir, rej jilkinlok ir.” (Jerb. 13:​2, 3) Jisõs mõke ear jitõñ Saul jen Tarsõs ‘jãbi eo ear kãlete’ bwe en kwalok kin Etan ñõn dri ailiñ ko. Kin men in, karõk in ekãl ñõn kowõnmanlok jerbal in kwalok nan ear itok jen Kraist, Dri Tel eo an congregation eo. Wãwen an kar Jisõs kajerbal kajur eo an Anij ñõn tel jerbal in ear alikar ilo ien jerbal in mejinede eo an Paul kein karuo. Baibel ej ba bwe ikijen kajur eo an Anij, Jisõs ear kwalok ñõn Paul im ro mõtõn kin ien im jikin ko rej aikwij ilok im kwalok nan ie. Juõn vis̃õn ear tel ir ñõn ilok ñõn Europe.​—Riit Jerbal 16:​6-​10.

Wãwen an Jisõs Tel ilo Congregation ko An

12, 13. Ewi wãwen an buk in Reveles̃õn kalikar bwe Jisõs ej lale aolep men ko rej walok ilo kajjojo congregation ko?

12 Jisõs ear lale aolep men ko rar walok ilo congregation ko an dri kabit ro an ilo ebeben eo kein kajuõn. Ear lukkun jela kin wãwen ko rar walok ilo kajjojo ian congregation ko. Men in ej lukkun alikar elañe jej riiti Reveles̃õn japter 2 im 3. Ear kwalok etan jiljilimjuõn congregation ko, im rej aolep ber ilo Esia Minor. (Rev. 1:​11) Ejelok berre bwe Jisõs ear lap an bar jela kin wãwen ko rar walok ilo congregation ko jet an dri kalor ro an ilo kar ebeben eo kein kajuõn.​—Riit Reveles̃õn 2:​23.

13 Jisõs ear nebar jet ian congregation kein kin air kijenmij, tiljek wõt iomin melejoñ, edrep wõt ñõn nan eo an, im air jab kobalok iben ro rar oktõk im erom dri jumae. (Rev. 2:​2, 9, 13, 19; 3:8) Ilo ijo turãjet, ear koweik jet ian congregation ko kinke yokwe eo air ñõn e ear mololok. Rar kõtlok bwe en or kabuñ ñõn ekjõp, mour etton, im rar kõtlok bwe en or jibil ibwiljiir. (Rev. 2:​4, 14, 15, 20; 3:​15, 16) Einwõt juõn dri tel eo eyokwe, meñe ñõn ro ear lap an koweik ir, Jisõs ear ba: “Jabrewõt Ij yokwe ir Ij kowe im kajeik ir. Inem kwon kate yuk im ukwelok ibõm.” (Rev. 3:​19) Meñe ear ber ilõñ, Jisõs ear tel congregation ko an dri kalor ro an ilõl ikijen kajur eo an Anij. Ilo jemlokõn ennan eo an ñõn ro ilo congregation ko, Jisõs ear ba bwe ren roñjake men ko ej ba ñõn ir ikijen kajur eo an Anij.​—Rev. 3:​22.

14-16. (a) Ewi wãwen an kar Jisõs kamol bwe ej juõn Dri Tel eberan ñõn armij ro an Jeova ion lõl? (b) Ta tõbrõk ko rar walok jen an kar Jisõs ‘ber iben’ dri kalor ro an mae “jemlokõn lõl”? (c) Ta eo jenaj etale ilo katak in tok?

14 Jar katak im lo bwe Maikeel (Jisõs) ej juõn enjel eberan im ear Tel ailiñ in Israel. Tokelik, Jisõs ear juõn Dri Tel im juõn S̃eperd eyokwe ñõn dri kalor ro an. Ke ear ber ijin ion lõl, ear tel jerbal in kwalok nan eo. Im elikin an kar jerkakbiji, ear tel ilo an kajedede nuuj eo emõn kin Ailiñ eo.

15 Ikijen kajur eo an Anij, Jisõs enaj kajededlok jerbal in kwalok nan in ñõn aolepen lõl in. Moktalok wõt jen an kar weaklok ñõn lõñ, Jisõs ear jiroñ dri kalor ro an: ‘Kom naj bõk maroñ ñe emwij an kajur eo an Anij itok iomi: im kom naj Aõ dri kennan ilo Jerusalem, im i aolepen Judia, im i Sameria, im ñõn eneo etolok tata i lõl.’ (Jerbal 1:⁠8; riit 1 Piter 1:​12.) Iomin tel eo an Kraist, ear lap tõbrõk ilo jerbal in kwalok nan eo ilo ebeben eo kein kajuõn.​—Kol. 1:​23.

16 Bõtab Jisõs ear mõke kwalok bwe jerbal in enaj wõnmanlok wõt mae ran ko eliktata. Elikin an kar kakien dri kalor ro an bwe ren kwalok nan im kõmõn dri kalor ro ilo aolep ailiñ ko, Jisõs ear kalimuri ir: “Ij ber ibemi ien otemjej ñõn jemlokõn lõl.” (Matu 28:​19, 20) Jen ien eo kar kairoije ilo 1914, elaplok an Kraist ‘ber iben’ dri kalor ro an im ej jibõñ ir einwõt Dri Tel eo air. Jenaj etale aolep jerbal ko an jen kar yiõ eo 1914 ilo katak in tok ilõl.

[Kamelele eo itulal]

^ Ñõn bõk melele ko kin men in, lale Kemelele ko Jet ilo peij 197-199 ilo buk eo etan Ta eo Baibel Ej Lukkun Katakin?

Ilo Elij

• Ewi wãwen an kar Nejin Anij kamol bwe ej juõn Dri Tel ñõn ailiñ in Israel?

• Kraist ej tel congregation ko ilo lõl in ikijen ta?

• Ewi wãwen an kar Kraist tel bwe en ajededlok nuuj eo emõn kin Ailiñ eo?

• Ewi wãwen ar jela bwe Kraist ejela kin aolep wãwen ko rej walok ilo kajjojo congregation ko?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija ilo peij 21]

“Ij jilkinlok juõn enjel imam”

[Pija ilo peij 23]

Einwõt kar ien ko etto, Kraist ej kajerbal “menin letok” ko ñõn lale bwij eo an