Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Moetapele wa Rena yo a Swaregilego Kudu Lehono

Moetapele wa Rena yo a Swaregilego Kudu Lehono

Moetapele wa Rena yo a Swaregilego Kudu Lehono

“A tšwela go yo fenya le go feleletša phenyo ya gagwe.”—KUT. 6:2.

1, 2. (a) Karolo ya Kriste bjalo ka Kgoši ka morago ga 1914 e hlaloswa bjang ka Beibeleng? (b) Kriste o dirile’ng ka morago ga go bewa sedulong sa bogoši?

KA 1914, Kriste o beilwe sedulong e le Kgoši Mesia Mmušong wa Jehofa. Ge re nagana ka yena, re mmona e le motho wa mohuta mang? Na re mmona e le Kgoši e bušago yeo e dutšego sedulong sa bogoši, yo ka mehla a lebelelago lefaseng go bona kamoo phuthego ya gagwe e golago ka gona? Ge e ba go le bjalo, re swanetše go fetoša pono ya rena. Dipsalme le puku ya Kutollo di mo hlalosa e le kgoši e mafolofolo yeo e nametšego pere, a kitimela go “fenya le go feleletša phenyo ya gagwe,” a tšwela pele ka ‘katlego’ e kgolo.—Kut. 6:2; Ps. 2:6-9; 45:1-4.

2 Selo sa pele seo Kriste a se dirilego ka morago ga go bewa sedulong sa bogoši e bile go fenya “drakone le barongwa ba yona.” Ka ge e le morongwa yo mogolo Mikaele yo a laolago barongwa ba gagwe, Kriste o ile a raka Sathane le batemona ba gagwe legodimong le lekgethwa gomme a ba lahlela boemong bja tlasana bja lefaseng. (Kut. 12:7-9) Ke moka a kgatha tema ya gagwe bjalo ka “Motseta wa kxwêranô,” Jesu o ile a tla le Tatagwe go lekola tempele ya moya. (Mal. 3:1) O ile a ahlola Bojakane, karolo e kgolo ya “Babilona o Mogolo,” a bo bona molato wa go tšholla madi le go dira bohlotlolo bja moya gotee le bo-radipolitiki ba lefase le.—Kut. 18:2, 3, 24.

Go Hlwekiša Mohlanka wa Gagwe wa Lefaseng

3, 4. (a) Kriste o phethile modiro ofe bjalo ka “motseta” wa Jehofa? (b) Go lekolwa ga tempele go utolotše’ng gomme bjalo ka ge Jesu e le Hlogo ya phuthego, o kgethile mang?

3 Tlhahlobo ya Jehofa le “motseta” wa gagwe e ile ya utolla gore mabaleng a ka ntle a tempele yeo ya moya ya lefaseng go na le sehlopha sa Bakriste ba therešo, bao e bego e se karolo ya dikereke tša Bojakane. Lega go le bjalo, gaešita le Bakriste ba bao ba tloditšwego, goba “barwa ba Lefi,” ba be ba swanetše go hlwekišwa. Go bile bjalo ka ge moporofeta Maleaki a boletše e sa le pele gore: “[Jehofa] o tlo tla a dulela go tološa le go sekiša disilifera, o tlo thakgafatša barwa ba Lefi, o tlo ba sekiša bjalo ka digauta le disilifera; ke mo ba tlogo tlišetša Jehofa dihlabelo ka go loka.” (Mal. 3:3, PK) Jehofa o dirišitše ‘motseta wa gagwe wa kgwerano,’ Kriste Jesu, go hlwekiša Baisiraele ba ba moya.

4 Lega go le bjalo, Kriste o hweditše Bakriste ba bao ba tloditšwego ba ba botegago ba katana ka matla go nea dijo tša moya tšeo di lego nakong bakeng sa ba ntlo ya gagwe ya tumelo. Go tloga ka 1879 go ya pele, go sa šetšwe gore maemo a be a le bjang, ba be ba gatiša dimakasine tša ditherešo tša Beibele mabapi le Mmušo wa Modimo. Jesu o be a porofetile gore ge “a fihla” go tlo lekola bao ba lego ka ntlong ya gagwe nakong ya “bofelo bja tshepedišo ya dilo,” o be a tla hwetša mohlanka a ba nea “dijo tša bona ka nako e swanetšego.” O be a tla bolela ka mohlanka yoo e le yo a thabilego gomme o be a tla “mmea gore a hlokomele dilo tša gagwe ka moka” mo lefaseng. (Mat. 24:3, 45-47) Ka ge Kriste e le Hlogo ya phuthego ya Bokriste, o dirišitše “mohlanka [yo] yo a botegago le wa temogo” gore a laole dikgahlego tša Gagwe tša Mmušo mo lefaseng. O neile tlhahlo go “ba ntlo” ya batlotšwa le bagwera ba bona ba “dinku tše dingwe” ka Sehlopha se Bušago.—Joh. 10:16.

Go Buna Lefase

5. Ke mediro efe ya kgoši yeo Johane a e bonego ponong?

5 Moapostola Johane o bile le pono ya selo seo Kgoši Mesia a bego a tla se dira “letšatšing la Morena,” ka morago ga go bewa sedulong sa bogoši ka 1914. Johane o ngwadile gore: “Ka lebelela, gomme, bonang! leru le lešweu, gomme godimo ga lona go dutše yo e ka rego ke morwa wa motho, a rwele mphapahlogo wa gauta hlogong ya gagwe, a swere sekela e bogale seatleng sa gagwe.” (Kut. 1:10; 14:14) Johane o kwele morongwa yo a tšwago go Jehofa a botša Mmuni wa gagwe gore a tsenye sekela ya gagwe ka ge “dibjalo tša lefase di budule gabotse.”—Kut. 14:15, 16.

6. Ke’ng seo Jesu a itšego se tla direga ge nako e dutše e e-ya?

6 Go bunwa ga “dibjalo tša lefase” go re gopotša papišo ya Jesu ya korong le mefoka. Jesu o ile a itshwantšha le monna yo a bego a bjala korong tšhemong ya gagwe ka kholofelo ya gore o tla buna korong e ntši e botse, yeo e swantšhetšago “barwa ba mmušo,” e lego Bakriste ba tloditšwego ba therešo bao ba bego ba tla buša le yena Mmušong. Eupša lenaba, “Diabolo,” le ile la tšwelela bošego gomme la bjala mefoka, “barwa ba yo kgopo,” tšhemong yeo. Mobjadi o ile a laela bašomi ba gagwe gore ba tlogele korong le mefoka gore di gole gotee go fihla nakong ya puno, e lego ‘bofelong bja tshepedišo ya dilo.’ Ka nako yeo, o be a tla romela barongwa ba gagwe gore ba aroganye korong le mefoka.—Mat. 13:24-30, 36-41.

7. Kriste o phetha bjang modiro wa go bunwa ga “dibjalo tša lefase”?

7 E le ge Jesu a phethagatša pono yeo e neilwego Johane, o be a dutše a hlahla modiro wa puno lefaseng ka bophara. Go bunwa ga “dibjalo tša lefase” go thomile ka go kgoboketšwa ga “barwa ba mmušo” ba 144 000, e lego “korong” ya papišo ya Jesu. Phapano magareng ga Bakriste ba therešo le ba maaka e ile ya bonala ka morago ga Ntwa ya I ya Lefase, e bonagetše kudu mo e lego gore e kgathile tema e kgolo karolong ya bobedi ya go bunwa ga “dibjalo tša lefase”—go kgoboketšwa ga dinku tše dingwe. Ba ga se “barwa ba Mmušo” eupša ke “lešaba le legolo” la balata ba mafolofolo ba Mmušo woo. Ba bunwa go tšwa go “dithšaba ka moka le merafô le maleme.” Ba ikokobeletša Mmušo wa Mesia, wo o bopšago ke Kriste Jesu le “bakxêthwa” ba 144 000 bao ba tla bušago le yena pušong ya legodimong.—Kut. 7:9, 10; Dan. 7:13, 14, 18.

Go Etelela Diphuthego Pele

8, 9. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore Kriste ga a lebelele feela boitshwaro bja phuthego ka kakaretšo eupša o lebelela le kamoo setho se sengwe le se sengwe sa yona se phelago ka gona? (b) Bjalo ka ge go bontšhitšwe go letlakala 26, re swanetše go phema ‘dilo dife tše di tseneletšego tša Sathane’?

8 Sehlogong se se fetilego re bone kamoo Kriste a bego a tseba boemo bja moya bja phuthego e nngwe le e nngwe ya lekgolong la pele la nywaga C.E. Mehleng ya rena, bjalo ka ge Kriste Moetapele e le Kgoši e bušago yeo e neilwego “matla ka moka legodimong le lefaseng,” ke yena moetapele yo mobotse wa diphuthego tša lefase ka bophara le wa balebeledi ba tšona. (Mat. 28:18; Bakol. 1:18) Jehofa o “mo [dirile] hlogo ya dilo tšohle phuthegong” ya batlotšwa. (Baef. 1:22) Ka ge e le hlogo, o bona dilo ka moka tše di diregago diphuthegong tše di fetago 100 000 tša Dihlatse tša Jehofa.

9 Molaetša wo Jesu a o rometšego phuthegong ya bogologolo ya Thiathira o be o re: “Tše ke dilo tše Morwa wa Modimo a di bolelago, yena yo mahlo a gagwe a swanago le kgabo ya mollo, . . . ‘Ke tseba ditiro tša gago.’” (Kut. 2:18, 19) O ile a kgalemela ditho tša phuthego yeo ka baka la bophelo bja tšona bjo bo gobogilego le bja boithati, a di botša gore: “Ke nna yo a lekolago dipshio le dipelo gomme ke tla nea yo mongwe le yo mongwe wa lena go ya ka ditiro tša lena.” (Kut. 2:23) Mantšu ao a bontšha gore Kriste ga a lebelele feela phuthego ka kakaretšo eupša o lebelela le kamoo setho se sengwe le se sengwe sa yona se phelago ka gona. Jesu o ile a reta Bakriste ba kua Thiathira “bao ba sa kago ba tseba ‘dilo tše di tseneletšego tša Sathane.’” (Kut. 2:24) Le lehono, o amogela ba banyenyane goba ba bagolo bao ba phemago Inthanete goba dipapadi tše šoro tša bidio tše di nago le “dilo tše di tseneletšego tša Sathane” goba go ba le mokgwa wa go bea mabaka ka tsela ya go tlogelela dilo. Ruri o a thaba ge a bona maiteko le boikgafo bja Bakriste ba bantši lehono bao ba katanelago go latela boetapele bja gagwe dikarolong ka moka tša maphelo a bona!

10. Go hlahla ga Kriste bagolo ba phuthego go hlalositšwe bjang eupša ke thulaganyo efe yeo e swanetšego go lemogwa?

10 Kriste ka lerato o etelela pele diphuthego tša gagwe tša lefaseng a diriša bagolo bao ba kgethilwego. (Baef. 4:8, 11, 12) Lekgolong la pele la nywaga, balebeledi ka moka ba be ba tloditšwe ka moya. Go boletšwe ka bona go Kutollo e le dinaledi ka seatleng se setona sa Kriste. (Kut. 1:16, 20) Lehono, bagolo ba bantši ba phuthego ke ba dinku tše dingwe. Ba kgethwa ka morago ga gore go rapelwe le ka tlhahlo ya moya o mokgethwa, ka gona le bona ba ka lebelelwa e le bao ba hlahlwago ke Kriste goba seatla sa gagwe. (Dit. 20:28) Lega go le bjalo, ba a lemoga gore Kriste o diriša sehlopha se senyenyane sa banna bao ba tloditšwego ba Bakriste e le Sehlopha se Bušago gore ba etelele pele le go hlahla barutiwa ba gagwe mo lefaseng.—Bala Ditiro 15:6, 28-30.

“Tlaa, Morena Jesu”

11. Ke ka baka la’ng re fagahletše go bona Moetapele wa rena a e-tla ka pela?

11 Kutollong yeo e neilwego moapostola Johane, Jesu o boletše ka makga a mmalwa gore o tla ka pela. (Kut. 2:16; 3:11; 22:7, 20) Ga go pelaelo gore o be a bolela ka go tlo ahlola Babilona o Mogolo le tshepedišo ya dilo ka moka e kgopo ya Sathane. (2 Bathes. 1:7, 8) Ka ge moapostola Johane yo a tšofetšego a be a fagahletše go bona phethagalo ya ditiragalo tšeo tše di boletšwego e sa le pele, o ile a goeletša ka gore: “Amene! Tlaa, Morena Jesu.” Le rena bao re phelago mehleng ya bofelo bja tshepedišo e kgopo ya dilo re fagahletše go bona Moetapele le Kgoši ya rena a e-tla ka matla a Mmušo go kgethagatša leina la Tatagwe le go godiša bogoši bja Gagwe.

12. Ke modiro ofe woo Kriste a tlago go o phetha pele diphefo tše nne di lokollwa?

12 Pele Jesu a hlasela mokgatlo o sa bonagalego wa Sathane, mašaledi a ditho tša Isiraele ya moya ya ba 144 000 a tla swaiwa la mafelelo. Beibele e bolela ka mo go kwagalago gore diphefo tšeo di tla fedišago tshepedišo ya Sathane di ka se lokollwe pele go swaiwa mo ga ba 144 000 la mafelelo go phethega.—Kut. 7:1-4.

13. Kriste o tla dira bjang gore go ba gona ga gagwe go bonagale karolong ya mathomo ya “masetlapelo a magolo”?

13 Badudi ba bantši ba lefase ga ba lemoge “go ba gona” ga Kriste moo go thomilego ka 1914. (2 Pet. 3:3, 4) Lega go le bjalo, kgaufsinyane o tla dira gore go ba gona ga gagwe go bonagale ka go tliša dikahlolo tša Jehofa godimo ga dikarolo tše dintši tša tshepedišo ya dilo ya Sathane. Go fedišwa ga “motho wa go hloka molao” e lego baruti ba Bojakane, e tla ba ‘ponagatšo e lego molaleng ya go ba gona ga gagwe.’ (Bala 2 Bathesalonika 2:3, 8.) E tla ba bohlatse bjo bo tiilego bja gore Kriste o gata mogato bjalo ka moahlodi yo a beilwego ke Jehofa. (Bala 2 Timotheo 4:1.) Go fedišwa ga dikarolo tše dikgolo tša Babilona o Mogolo go tla ba go bontšha gore lefase leo le kgopo la bodumedi bja maaka le kgaufsi le go fedišetšwa sa ruri. Jehofa o tla tutueletša baetapele ba bodumedi go fediša mogweba-ka-mmele yoo wa moya. (Kut. 17:15-18) Yeo e tla ba karolo ya mathomo ya “masetlapelo a magolo.”—Mat. 24:21.

14. (a) Ke ka baka la’ng karolo ya mathomo ya masetlapelo a magolo e tla fokotšwa? (b) “Pontšho ya Morwa wa motho” e tla bolela’ng go batho ba Jehofa?

14 Jesu o boletše gore matšatši ao a masetlapelo a tla fokotšwa “ka baka la bakgethwa,” e lego mašaledi a Bakriste ba tloditšwego ao a tla bago a sa le lefaseng. (Mat. 24:22) Jehofa a ka se dumelele gore tlhaselo ye ya go fedišwa ga bodumedi bja maaka e fediše Bakriste ba tloditšwego le bagwera ba bona ba dinku tše dingwe. Jesu o ile a oketša ka gore “ka morago ga masetlapelo a mehleng yeo,” go tla ba le dipontšho letšatšing, kgweding le dinaleding, “ke moka pontšho ya Morwa wa motho e tla bonagala legodimong.” Se se tla dira gore ditšhaba tša lefase di ‘itshetle dihuba di lla.’ Go ka se be bjalo ka batlotšwa, bao ba nago le kholofelo ya go phela legodimong le bagwera ba bona, bao ba nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng. Ba tla ‘inamologa ba emišeditše dihlogo tša bona godimo, gobane topollo ya bona e a batamela.’—Mat. 24:29, 30; Luka 21:25-28.

15. Kriste o tla dira’ng ge a e-tla?

15 Pele ga ge Morwa wa motho a ka phetha phenyo ya gagwe, o tla tla gape ka tsela e nngwe. O porofetile gore: “Ge Morwa wa motho a fihla ka letago la gagwe, le barongwa ka moka ba e-na le yena, o tla dula sedulong sa gagwe sa bogoši sa letago. Ditšhaba ka moka di tla kgobokanywa pele ga gagwe gomme o tla kgethologanya batho go etša ge modiši a kgethologanya dinku go dipudi. Dinku o tla di bea ka letsogong la gagwe le letona, eupša dipudi ka go le letshadi.” (Mat. 25:31-33) Se se šupa go Kriste a e-tla e le Moahlodi yo a tlago go aroganya batho ba “ditšhaba ka moka” ka diripa tše pedi: “dinku,” bao ka mafolofolo ba tla bago ba thekgile bana babo ba moya (Bakriste bao ba tloditšwego mo lefaseng) le “dipudi,” bao “ba sa kwego ditaba tše dibotse mabapi le Morena wa rena Jesu.” (2 Bathes. 1:7, 8) Dinku, tšeo di hlalositšwego e le “baloki,” di tla hwetša ‘bophelo bjo bo sa felego’ mo lefaseng, eupša dipudi di “tla ya phedišong ya ka mo go sa felego.”—Mat. 25:34, 40, 41, 45, 46.

Jesu o Feleletša Phenyo ya Gagwe

16. Moetapele wa rena Kriste o tla feleletša bjang phenyo ya gagwe?

16 Kriste a e-na le baperisita le dikgoši-gotee le yena bao ba swailwego gotee le dinku tšeo di hlaotšwego le go bewa ka letsogong la gagwe le letona bakeng sa phološo, o “feleletša phenyo ya gagwe.” (Kut. 5:9, 10; 6:2) A eteletše pele madira a matla a barongwa le bana babo bao ba tsošitšwego, o tla fediša tshepedišo ya Sathane ya tša dipolitiki, tša ntwa le ya tša kgwebo mo lefaseng. (Kut. 2:26, 27; 19:11-21) Phenyo ya Kriste e tla fela ge a fediša tshepedišo e kgopo ya Sathane. Ke moka o tla lahlela Sathane le batemona ba gagwe sekoting ka nywaga e sekete.—Kut. 20:1-3.

17. Kriste o tla hlahla dinku tše dingwe go ya kae nakong ya Pušo ya gagwe ya Nywaga e Sekete, gona re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

17 Ge moapostola Johane a be a bolela ka “lešaba le legolo” la dinku tše dingwe, leo le tlago go phologa masetlapelo a magolo, o porofetile gore “Kwana yeo e lego gare ga sedulo sa bogoši e tla ba diša, e tla ba iša methopong ya meetse a bophelo.” (Kut. 7:9, 17) Ee, Pušong ya gagwe ka moka ya Nywaga e Sekete, Kriste o tla tšwela pele a hlahla dinku tše dingwe, tšeo di tlago go theetša lentšu la gagwe gomme a di hlahla go ya bophelong bjo bo sa felego. (Bala Johane 10:16, 26-28.) Eka re ka tšwela pele re latela Moetapele wa rena yo a bušago—gona bjale go ba go fihla lefaseng le lefsa le le holofeditšwego la Jehofa!

E le Poeletšo

• Kriste o ile a dira’ng ka morago ga go bewa sedulong sa bogoši?

• Kriste o diriša bomang go hlahla diphuthego?

• Ke ka ditsela dife Kriste e lego Moetapele wa rena yo a tlago?

• Kriste o tla re hlahla bjang go ya lefaseng le lefsa?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 29]

Go fedišwa ga tshepedišo e kgopo ya Sathane go tla dira gore go ba gona ga Kriste go bonagale