Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

3 Onego Walem e yo Mane?

3 Onego Walem e yo Mane?

Lemo

3 Onego Walem e yo Mane?

KODOK korka lemo, chik dinde mang’eny jiwo ahinya gik manenore gioko, kaka: bet mar ng’ato sama olemo, weche motiyogo, koda liswa moluwo e lamo. Mopogore gi mago, kar jiwo mana chal maoko, Muma konyowa yudo dwoko madwarore kuom penjoni, Onego walem e yo mane?”

Muma nyiso ni kuonde koda yo ma jotich Nyasaye ne betgo ka gilemo, ne opogore opogore. Ne gilemo gi chunygi kata gi dwol kaluwore gi chal ma ne gintie. Ne gilemo ka ging’iyo polo malo kata ka gikulore piny. Kar tiyo gi kido mopa, tigo, kata buge lemo kaka gik makonyogi e lamo, ne gilemo mana kowuok e chunygi ka gitiyo gi wechegi giwegi. Ang’o momiyo Nyasaye ne winjo kwayo maggi?

Mana kaka ne okwong wachi e sula motelo, ne gitero lemogi ne Nyasaye achiel kende​—Jehova. Nitie wach machielo maduong’. E bug 1 Johana 5:14, wasomo niya: “Ma eri e chir ma wan go kuome, ni kwakwayo gimoro kaka dwaro mare obet, to owinjowa.” Dwarore ni lemo magwa owinjre gi dwaro mar Nyasaye. Tiend mano en ang’o?

Mondo walem e yo mowinjore gi dwaro mar Nyasaye, onego wang’e gima dwarone en. Nikech mano, puonjruok Muma en gima dwarore ahinya mondo ng’ato ong’e lemo. Be mano nyiso ni Nyasaye biro tamore winjo kwayowa ka ok otiegwa e rang’iny mamalo e weche Muma? Ooyo, kata kamano Nyasaye dwaro ni wang’e dwaro mare, watim kinda mondo wawinj tiend Wachne, kendo tiyo gi gima wapuonjore. (Mathayo 7:21-23) Onego walem e yo mowinjore gi gigo mwapuonjore.

Kaka wamedo puonjore e wi Jehova kod dwaro mare, e kaka wamedo dongo e yie​—yie bende en achiel kuom gigo madwarore e lemo. Yesu nowacho niya: “Gik moko duto ma unukwa e lemou, kuyie, ununwang’.” (Mathayo 21:22) Yie ok en mana rwako gimoro ni en adier maonge gimomiyo. Kar mano, tiende en bedo gadier ni gimoro biro timore kata kapok inene, nikech nitie gima nyiso motegno ni obiro timore. (Jo Hibrania 11:1) Muma opong’ kod gigo manyiso gadier ni kata obedo ni ok wanyal neno Jehova, en Nyasaye mantie, minyalo gen, kendo madwaro dwoko lemo mag jogo maketo yie kuome. E wi mano, kinde duto wanyalo kwayo mondo omedwa yie, kendo Jehova ohero miyowa gigo ma wachando.​—Luka 17:5; Jakobo 1:17.

Gimachielo kendo madwarore e lemo, en ma. Yesu nowacho niya: “Ng’ato ok bi ka Wuoro ma ok okadho kuoma.” (Johana 14:6) Omiyo, Yesu e yo mwaluwo mondo wachop ir Wuoro, ma en Jehova. Nikech mano, Yesu nowacho ne jolupne ni mondo gilem e nyinge. (Johana 14:13; 15:16) Mano ok onyiso ni onego walam Yesu. Kar mano, walemo e nying Yesu, ka waketo e paro ni Yesu ema miyo lamowa nyalo chopo ir Wuonwa maler kendo makare chuth.

Kinde moro, jolup Yesu ma ne chiegni ahinya kode nokwaye niya: “Ruoth, puonjwa lemo.” (Luka 11:1) Nenore maler ni ne ok gipenje mana kuom weche mayot mwasenonogi. Ne gidwaro ng’eyo gadier gigo monego giket e lemo​—tiende ni, ne gipenjo niya, ‘Gin weche mage monego wakwa e lemo?’

[Weche manie ite mar 6]

Lemo ma Nyasaye winjo gin mowinjore kod dwaro mare, ma ng’ato golo ka en gi yie, kendo mowacho e nying Yesu