MNOGA verska izročila poudarjajo zunanje vidike molitve, denimo položaj telesa, izbiro besed in obrede. Vendar nam Sveto pismo pomaga, da se osredotočimo na pomembnejše vidike vprašanja »Kako naj bi molili?«.

V Svetem pismu lahko denimo beremo, da so zvesti Božji služabniki molili na različnih krajih in v različnih držah. Molili so tiho ali pa na glas, odvisno od okoliščin. Med molitvijo so bodisi zrli proti nebu ali pa so bili sklonjeni. Pri tem niso uporabljali nobenih podob, rožnih vencev ali molitvenikov, temveč so preprosto molili iz srca, s svojimi besedami. Zakaj so bile njihove molitve uslišane?

Kot smo omenili v prejšnjem članku, so molili le k enemu Bogu – Jehovu. Obstaja pa še en pomemben dejavnik. V 1. Janezovem 5:14 beremo: »Glede Boga smo prepričani, da nas sliši v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji.« Naše molitve morajo biti v skladu z Božjo voljo. Kaj to pomeni?

Če želimo moliti v skladu z Božjo voljo, jo moramo najprej poznati. Zato je nujno, da poleg tega, da molimo, tudi preučujemo Sveto pismo. Ali to pomeni, da nas Bog ne posluša, če nismo biblijski učenjaki? Ne. Od nas pa pričakuje, da si prizadevamo spoznavati njegovo voljo, jo razumeti in po naučenem tudi ravnati v svojem življenju. (Matej 7:21–23) Moliti moramo v skladu s tem, kar se naučimo.

Ko se učimo o Jehovu in spoznavamo njegovo voljo, se nam krepi vera, kar je še en pomemben dejavnik, ki je povezan z molitvijo. Jezus je rekel: »Vse, za kar v molitvi prosite, boste dobili, če boste verovali.« (Matej 21:22) Vere ne smemo enačiti z lahkovernostjo. Verjamemo v nekaj, kar sicer ne moremo videti, vendar imamo za to tehtne dokaze. (Hebrejcem 11:1) Sveto pismo je prežeto z dokazi, da je Jehova, ki ga ne moremo videti, resničen, zanesljiv in je pripravljen odgovarjati na molitve tistih, ki verujejo vanj. Poleg tega lahko vedno prosimo za več vere, in Jehova nam z veseljem dá to, kar potrebujemo. (Luka 17:5; Jakob 1:17)

Glede molitve pa je nujno upoštevati še nekaj. Jezus je rekel: »Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6) Jezus je torej sredstvo, po katerem imamo dostop do Očeta, Jehova. Zato je Božji sin svojim sledilcem  zapovedal, naj molijo v njegovem imenu. (Janez 14:13; 15:16) To ne pomeni, da bi morali moliti k Jezusu. Ne, moliti moramo v imenu Jezusa, pri čemer imamo v mislih, da je on tisti, zaradi katerega se lahko bližamo našemu popolnemu in svetemu Očetu.

Jezusa so njegovi najbližji sledilci nekoč prosili: »Gospod, nauči nas moliti.« (Luka 11:1) Očitno jih niso zanimale osnovne reči, o katerih smo pravkar razpravljali. Hoteli so izvedeti več o vsebini – pravzaprav so spraševali: O čem naj bi molili?