Ali ste vedeli?

Zakaj svetopisemska knjiga 1. Korinčanom govori o mesu, ki je bilo žrtvovano malikom?

▪ Apostol Pavel je napisal: »Vse, kar prodajajo na mesni tržnici, jejte in nič ne sprašujte zaradi svoje vesti.« (1. Korinčanom 10:25) Od kod je takšno meso prihajalo?

Žrtvovanje živali je bil glavni obred v grških in rimskih templjih, vendar med obredi niso zaužili vsega mesa žrtvovanih živali. Preostalo meso je naposled končalo na javnih mesnih tržnicah. V knjigi Idol Meat in Corinth piše: »Tistim, ki so vodili obrede [. . .], se je tu in tam reklo tudi kuharji in/ali mesarji. Nekaj mesa, ki so ga dobili kot plačilo za klanje živali, so po obredu prodajali na tržnici.«

Torej niso bili vsi kosi mesa, ki so se prodajali na tržnici, ostanki z verskih obredov. Med izkopaninami pompejske mesne tržnice (latinsko macellum) so bila tudi celotna okostja ovc. To po besedah učenjaka Henryja J. Cadburyja namiguje na to, da so »morda prodajali žive živali ali pa meso živali, ki so jih zaklali v macellumu, kakor tudi meso živali, ki so že bile razkosane oziroma žrtvovane v templju«.

Pavel je kristjanom, ki nikakor niso hoteli sodelovati v poganskem čaščenju, želel povedati, da v templju žrtvovano meso samo po sebi še ni bilo oskrunjeno.

Zakaj so bili Judje in Samarijani v Jezusovih dneh sprti med seboj?

▪ V Janezu 4:9 piše, da »Judje [. . .] nimajo nobenih stikov s Samarijani«. Videti je, da je razkol med njimi segal v čas, ko je Jeroboam v severnem, desetrodovnem Izraelovem kraljestvu vpeljal čaščenje malikov. (1. kraljev 12:26–30) Samarijani so izhajali iz Samarije, glavnega mesta severnega kraljestva. Sčasoma so vsi prebivalci tega severnega kraljestva postali znani po imenu Samarijani. Ko so leta 740 pr. n. št. Asirci podjarmili desetere rodove, so na tem področju naselili poganske tujce. Mešani zakoni med temi naseljenci in domačini so očitno vodili do tega, da se je samarijansko čaščenje še bolj spridilo.

Stoletja kasneje so Samarijani nasprotovali Judom, ki so si po vrnitvi iz babilonskega pregnanstva prizadevali, da bi obnovili Jehovov tempelj in jeruzalemsko obzidje. (Ezra 4:1–23; Nehemija 4:1–8) Versko rivalstvo se je še stopnjevalo, ko so Samarijani verjetno v četrtem stoletju pr. n. št. zgradili svoj tempelj na gori Garizim.

V Jezusovih dneh je bila beseda »Samarijan« bolj versko kakor geografsko obarvana in se je nanašala na pripadnika verske ločine, ki je bila razširjena v Samariji. Samarijani so še vedno častili Boga na gori Garizim, in Judje so nanje gledali z zaničevanjem in prezirom. (Janez 4:20–22; 8:48)

[Slika na strani 12]

Keramičen pladenj, ki prikazuje žrtvovanje živali (6. st. pr. n. št.).

[Vir slike]

Musée du Louvre, Paris

[Slika na strani 12]

Jeroboam je vpeljal čaščenje malikov.