Na o Tšea Karolo go Direng Gore Diboka tša Bokriste di Age?
Na o Tšea Karolo go Direng Gore Diboka tša Bokriste di Age?
“Ge le phuthegela gotee, . . . dilo ka moka di direlwe go aga.”—1 BAKOR. 14:26.
1. Go ya ka 1 Bakorinthe kgaolo 14, morero o bohlokwa wa diboka tša Bokriste ke ofe?
‘DIBOKA tša lehono di be di aga!’ Na o kile wa bolela mantšu ao ka morago ga go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo? Ga go pelaelo gore o kile wa a bolela! Ruri diboka tša phuthego ke mothopo wa kgothatšo, eupša seo ga se makatše. E bile go fo swana le mehleng ya Bakriste ba pele, morero o bohlokwa wa diboka tša rena lehono ke gore bohle bao ba lego gona ba matlafatšwe moyeng. Ela hloko kamoo moapostola Paulo a gatelelago morero wa diboka tša Bokriste lengwalong la gagwe la pele le le yago go Bakorinthe. Go kgaolo 14 ka moka, o bolela leboelela gore karolo e nngwe le e nngwe yeo e phethwago dibokeng tša phuthego e swanetše go ba le morero o swanago—“gore phuthego e agege.”—Bala 1 Bakorinthe 14:3, 12, 26. *
2. (a) Ke’ng seo se dirago gore diboka e be tše di agago? (b) Re tla ahla-ahla potšišo efe?
2 Re a lemoga gore diboka tše di agago, goba tše di holago, di atlegišwa ke moya wa Modimo. Ka baka leo, seboka se sengwe le se sengwe sa phuthego re se thoma ka thapelo e tšwago pelong moo go kgopelwago Tatago rena wa legodimong gore a šegofatše diboka tša rena ka moya wa gagwe o mokgethwa. Lega go le bjalo, re a tseba gore ditho ka moka tša phuthego di ka tšea karolo go direng gore mananeo a diboka a age go fihla moo go ka kgonegago. Ka gona, ke megato efe e mengwe yeo re ka e gatago go dira gore diboka tša beke le beke tše di swarwago Holong ya rena ya Mmušo di lapološe moyeng le go kgothatša?
3. Diboka tša Bokriste di bohlokwa gakaaka’ng?
3 Gore re hwetše karabo, re tla hlahloba dibopego tše dingwe tšeo bao ba swarago diboka ba swanetšego go di gopola. E bile re tla ahla-ahla kamoo phuthego ka moka e ka tšeago karolo go direng gore diboka di age bohle bao ba bago gona. Taba ye e bohlokwa kudu go rena ka gobane diboka tša rena ke dipokano tše kgethwa. Ruri go ba gona dibokeng le go tšea karolo go tšona go bohlokwa borapeding bja rena go Jehofa.—Ps. 26:12; 111:1; Jes. 66:22, 23.
Seboka Seo se Hlametšwego go Ithuta Beibele
4, 5. Morero wa Thuto ya Morokami ke ofe?
4 Ka moka ga rena re nyaka go holwa ka botlalo ke Thuto ya beke le beke ya Morokami. Ka baka leo, gore re kwešiše gabotse morero o mogolo wa seboka seo, anke re hlahlobeng tše dingwe tša diphetogo tšeo di dirilwego makasineng wa Morokami le dihlogong tše ithutwago.
5 Go thoma ka kgatišo ya Morokami wa January 15, 2008, go ile gwa lokeletšwa tsebišo e bohlokwa letlakaleng la ka ntle. Na o e lemogile? Lebelela letlakala la ka ntle la makasine woo o o swerego. Go yela tlase ga tora, o tla lemoga gore go na le Beibele e bulegilego. Go tsenywa ga yona go dira gore re kwešiše lebaka leo re nago le Thuto ya Morokami. Lebaka ke go ithuta Beibele re diriša makasine wo. Ee, Thutong ya rena ya beke le beke ya Morokami, Lentšu la Modimo le a ‘hlathollwa,’ go etša ge go be go le bjalo mehleng ya Nehemia wa bogologolo gomme go dirwa gore le “kwagale.”—Neh. 8:8, NW; Jes. 54:13.
6. (a) Go dirilwe phetogo efe Thutong ya Morokami? (b) Ke’ng seo re swanetšego go dula re se gopola ka mangwalo ao a ngwadilwego gore “bala”?
6 Ka ge selo se segolo seo re ithutago sona e le Beibele, go ile gwa dirwa phetogo Thutong ya Morokami. Mangwalo a mmalwa ao a bontšhitšwego a ngwadilwe gore “bala.” Re kgothaletšwa ka moka ga rena gore re phetle mangwalo a ge a balwa dibokeng, re diriša Dibeibele tša rena. (Dit. 17:11) Ka baka la’ng? Ge re bona keletšo ya Modimo ka Dibeibeleng tša rena, e re kgoma kudu. (Baheb. 4:12) Ka gona, pele mangwalo ao a ka balwa ka go hlaboša, yoo a swerego seboka o swanetše go nea bohle bao ba lego gona sebaka sa go phetla mangwalo a gomme ba sepedišane gotee ge ditemana tšeo di balwa.
Nako e Oketšegilego ya go Bolela ka Tumelo ya Rena
7. Re bulegetšwe ke sebaka sefe nakong ya Thuto ya Morokami?
7 Phetogo e nngwe yeo e dirilwego dihlogong tša Morokami o ithutwago e sepedišana le botelele bja tšona. Morago bjale di fokoditšwe. Ka gona, nakong ya Thuto ya Morokami, go dirišwa nako e kopana go balwa dirapa gomme e ntši ya dirišetšwa go nea dikarabo. Ga bjale ba bantši ka phuthegong ba na le sebaka sa go bolela tumelo ya bona phatlalatša ka go araba dipotšišo tše di gatišitšwego, ka go diriša mangwalo, ka go anega diphihlelo tše dikopana tšeo di bontšhago bohlale bja go latela melao ya motheo ya Beibele goba ka ditsela tše dingwe. Nako e nngwe e swanetše go fetšwa go ahla-ahlwa diswantšho.—Bala Psalme 22:22; 35:18; 40:9.
8, 9. Ke tema efe e kgathwago ke moswari wa Thuto ya Morokami?
8 Lega go le bjalo, bohle ba tla kgona go diriša nako yeo e oketšegilego ya go nea dikarabo ge bao ba arabago ba ka nea dikarabo tše dikopana gomme yoo a swerego seboka a phema go nea ditlhaloso tše dintši nakong ya Thuto ya Morokami. Ka gona, yoo a swerego seboka a ka thušwa ke’ng go leka-lekanya ditlhaloso tša gagwe le tšeo di newago ke phuthego gore seboka se age bohle?
9 Gore re hwetše karabo, ela hloko papišo ye. Thuto ya Morokami yeo e swerwego gabotse e swana le ngatana ya matšoba ao a bogegago. Go fo swana le ge ngatana ya matšoba e bopša ke matšoba a fapa-fapanego, le Thuto ya Morokami e bopša ke dikarabo tše di fapa-fapanego. Le gona, bjalo ka ge matšoba ao a fapana ka bogolo le mmala, le dikarabo tšeo di newago nakong ya seboka di fapana ka botelele le tsela yeo di newago ka yona. Bjale moswari wa seboka o kgatha tema efe? Mantšu a gagwe a go tlaleletša a swana le botalanyana bjoo bo tswakilwego ka šedi ngataneng. Botalanyana bjo ga se bja tlala kudu; go e na le moo, bo dira gore matšoba a bogege gomme ngatana ya ba
e tee. Ka tsela e swanago, yoo a swerego seboka o swanetše go gopola gore karolo ya gagwe ga se go imetša ba bangwe, eupša ke go tlaleletša mantšung a tumišo ao a tšwago go phuthego. Ee, ge dikarabo tše di sa swanego tša phuthego le mantšu a go tlaleletša a yoo a swerego thuto di kopanywa ka bokgoni, di bopa ngatana e botse ya mantšu ao a tlago go kgahla bohle bao ba lego gona.“A re Direleng Modimo Sehlabelo sa Tumišo ka Mehla”
10. Bakriste ba pele ba be ba lebelela bjang diboka tša phuthego?
10 Tsela ya Paulo ya go hlalosa diboka tša Bokriste yeo e hwetšwago go 1 Bakorinthe 14:26-33 e dira gore re kwešiše kamoo diboka tšeo di bego di swarwa ka gona lekgolong la pele la nywaga. Ge seithuti se sengwe sa Beibele se be se bolela ka ditemana tše se itše: “Selo seo se bego se tumile kudu tirelong ya Kereke ya pele e swanetše go ba e be e le gore yo mongwe le yo mongwe o be a e-tla a ikwa gore o na le tokelo le tlamo ya go tšea karolo. Motho o be a sa tlele feela go theetša; o be a sa tlela feela go amogela eupša o be a tletše le go nea ba bangwe.” Ruri Bakriste ba pele ba be ba lebelela diboka tša phuthego e le dibaka tša go bolela ka tumelo ya bona.—Baroma 10:10.
11. (a) Ke’ng seo se dirago gore diboka di age kudu, gona ka baka la’ng? (b) Re ka diriša ditšhišinyo dife go kaonefatša dikarabo tša rena dibokeng? (Bona mongwalo wa tlase.)
11 Go bolela ka tumelo ya rena ge re le dibokeng go kgatha tema e kgolo go ‘ageng phuthego.’ Ga go pelaelo gore o tla dumela gore go sa šetšwe gore re bile gona dibokeng ka nywaga e mekae, go sa dutše go thabiša go kwa dikarabo tša bana babo rena le dikgaetšedi. Re kgongwa ke dikarabo tšeo di tšwago pelong tša motšofadi, modumedi-gotee yoo a botegago; re ikwa re matlafala ge mogolo yo lerato a hlalosa selo seo se nago le temogo seo a se lemogilego; e bile re gapeletšega go myemyela ge ngwana a araba ka tsela e bontšhago gore ruri o rata Jehofa. Go molaleng gore ka go nea dikarabo, ka moka ga rena re tšea karolo go direng gore diboka tša Bokriste e be tše di agago. *
12. (a) Re ka ithuta’ng phihlelong ya Moše le Jeremia? (b) Thapelo e kgatha tema efe go arabeng?
12 Lega go le bjalo, go bao ba nago le dihlong, go araba e ka ba tlhohlo e kgolo. Ge e ba go le bjalo ka wena, o ka thušwa ke go gopola gore ga se wena wa mathomo. Ge e le gabotse, gaešita le bahlanka ba Modimo ba ba botegago ba bjalo ka Moše le Jeremia ba ile ba se ikholofele gore ba ka kgona go bolela phatlalatša. (Ek. 4:10; Jer. 1:6) Lega go le bjalo, go etša ge Jehofa a thušitše bahlanka bao ba gagwe ba bogologolo go bolela phatlalatša, Modimo o tla go thuša go dira dihlabelo tša tumišo. (Bala Baheberu 13:15.) O ka hwetša bjang thušo ya Jehofa gore o kgone go fenya go boifa go araba? Sa pele, lokišeletša diboka gabotse. Ke moka, pele o e-ya Holong ya Mmušo, batamela Jehofa ka thapelo gomme o mo lope kudu gore a go nee sebete sa go araba. (Bafil. 4:6) O tla ba o mo kgopela “go ya ka thato ya gagwe” gomme o ka kgodišega gore Jehofa o tla araba thapelo ya gago.—1 Joh. 5:14; Die. 15:29.
Diboka Tšeo di Reretšwego ‘go Aga, go Kgothatša le go Homotša’
13. (a) Diboka di swanetše go kgoma bjang bao ba lego gona? (b) Ke potšišo efe e bohlokwa yeo bagolo ba swanetšego go ipotšiša yona?
13 Paulo o boletše gore morero o mogolo * (1 Bakor. 14:3.) Bagolo ba Bakriste lehono ba ka kgonthišetša bjang gore dikarolo tšeo ba di swarago dibokeng di tloga di matlafatša bana babo bona le dikgaetšedi gomme tša ba homotša? E le gore re hwetše karabo, anke re hlahlobeng seboka seo Jesu a se swerego nakwana ka morago ga go tsošwa.
wa diboka tša phuthego ke ‘go aga, go kgothatša le go homotša’ bao ba lego gona.14. (a) Go diregile’ng pele ga seboka seo se bego se rulagantšwe ke Jesu? (b) Ke ka baka la’ng baapostola ba ile ba imologa ge “Jesu a batamela a bolela le bona”?
14 Sa pele, ela hloko seo se diregilego pele ga seboka seo. Pejana ga go bolawa ga Jesu, baapostola ba ile “ba mo tlogela . . . ba tšhaba” gomme go etša ge go boletšwe e sa le pele, ba ile ba “gašanywa yo mongwe le yo mongwe a ya ntlong ya gagwe.” (Mar. 14:50; Joh. 16:32) Ke moka, ka morago ga go tsošwa, Jesu o ile a laletša baapostola ba gagwe bao ba nyamilego gore ba tle sebokeng se se kgethegilego. * Ge ba arabela, “barutiwa ba lesome-tee ba ya Galilea thabeng moo Jesu a bego a ba laetše gona.” Ge ba fihla, “Jesu a batamela a bolela le bona.” (Mat. 28:10, 16, 18) Akanya kamoo baapostola ba swanetšego go ba ba ile ba ikwa ka gona ge Jesu a dira seo! Ke’ng seo Jesu a ilego a bolela ka sona?
15. (a) Ke ditaba dife tšeo Jesu a ilego a bolela ka tšona, eupša ke dife tšeo a sa kago a di bolela? (b) Seboka seo se ile sa kgoma baapostola bjang?
15 Jesu o ile a thoma ka go dira tsebišo ye: “Ke neilwe matla ka moka legodimong le lefaseng.” Ke moka o ile a ba nea kabelo a re: “E-yang le dire batho . . . barutiwa.” Mafelelong, o ile a ba kgonthišetša ka lerato a re: “Ke na le lena matšatši ka moka.” (Mat. 28:18-20) Na o lemogile seo Jesu a sa kago a se dira? Ga se a ka a galefela baapostola ba gagwe; e bile ga se a ka a belaela maikemišetšo a bona sebokeng seo goba go dira gore ba ikwe ba le molato le go feta ka go bolela ka go se bontšhe ga bona tumelo. Go e na le moo, Jesu o ile a ba kgonthišetša gore yena le Tatagwe ba a ba rata ka go ba nea kabelo e boima. Tsela yeo Jesu a ilego a bolela le baapostola e ile ya ba kgoma bjang? Ba ile ba agwa, ba kgothatšwa le go homotšwa kudu moo nakwana ka morago ga seboka seo, ba ilego ba buša “ba ruta e bile ba tsebatša ditaba tše dibotse.”—Dit. 5:42.
16. Bagolo ba Bakriste lehono ba ekiša Jesu bjang ka go swara diboka tšeo di lapološago?
16 E le go ekiša Jesu, bagolo lehono ba lebelela diboka e le sebaka sa go kgonthišetša badumedi-gotee le bona gore ruri Jehofa o rata batho ba gagwe. (Baroma 8:38, 39) Ka gona, dikarolong tšeo ba di swarago dibokeng, bagolo ba lebiša tlhokomelo dilong tše dibotse tšeo bana babo bona ba di dirago, e sego mafokoding a bona. Ga ba belaele maikemišetšo a bana babo bona. Go e na le moo, mantšu a bona a bontšha gore ba lebelela badumedi-gotee le bona e le bao ba ratago Jehofa gomme ba nyaka go dira seo se lokilego. (1 Bathes. 4:1, 9-12) Ke therešo gore bagolo ka dinako tše dingwe ba swanetše go laya phuthego ka kakaretšo, eupša ge batho ba sego kae ba nyaka go phošollwa, gantši go kaone kudu ge bao ba kgongwago ke keletšo e bjalo ba newa yona ka sephiring. (Bagal. 6:1; 2 Tim. 2:24-26) Bagolo ba ikemišetša go reta ge e ba go swanetše ge ba bolela le phuthego ka moka. (Jes. 32:2) Ba katanela go bolela ka tsela yeo e tla dirago gore ka morago ga diboka, bohle bao ba lego gona ba ikwe ba lapologile e bile ba matlafetše.—Mat. 11:28; Dit. 15:32.
Mothopo wa Khomotšo
17. (a) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go feta le ge e le neng pele gore diboka tša rena e be mothopo wa khomotšo? (b) Ke’ng seo o ka se dirago gore diboka e be tše di agago? (Bona lepokisi le le rego “Ditsela tše Lesome tša go Dira gore Diboka di go Age le go Aga ba Bangwe.”)
17 Ge lefase la Sathane le tšwela pele le re gateletša le go feta, re swanetše go kgonthišetša gore dipokano tša rena tša Bokriste ke mothopo wa khomotšo go bohle. (1 Bathes. 5:11) Kgaetšedi yoo yena le monna wa gagwe ba ilego ba lebeletšana le teko e thata nywageng e fetilego o gopola gore: “Go ba gona Holong ya Mmušo go be go swana le go ba ka diatleng tše lerato tša Jehofa. Diiri tšeo re di feditšego re le moo, re dikologilwe ke bana babo rena le dikgaetšedi ba Bakriste, re ile ra kwa re kgona go lahlela merwalo ya rena go Jehofa gomme re ile ra imologa.” (Ps. 55:22) Eka bohle bao ba bago gona dibokeng tša rena le bona ba ka ikwa ba kgothaditšwe le go homotšwa. Gore re kgonthišetše gore se se a direga, anke re tšweleng pele re tšea karolo go direng gore diboka tša Bokriste e be tše di agago.
[Mengwalo ya tlase]
^ ser. 1 Go boletšwe e sa le pele gore dibopego tše dingwe tša diboka tša Bokriste lekgolong la pele la nywaga di be di tla fela. Ka mohlala, ga re sa “bolela ka maleme a šele” goba “go porofeta.” (1 Bakor. 13:8; 14:5) Lega go le bjalo, ditaelo tša Paulo di re thuša go kwešiša kamoo diboka tša Bokriste di swanetšego go swarwa ka gona lehono.
^ ser. 11 Bakeng sa ditšhišinyo tša kamoo re ka kaonefatšago dikarabo tša rena dibokeng, bona Morokami wa September 1, 2003, matlakala 19-22.
^ ser. 13 Ge Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words e hlalosa phapano magareng ga go “kgothatša” le go “homotša” e re lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “homotša” le na le kgopolo ya go “bontšha borutho bjo bogolo ka tsela e [kgothatšago].”—Bapiša le Johane 11:19.
^ ser. 14 Ye e swanetše go ba e be e le tiragalo yeo Paulo ka morago a ilego a bolela ka yona ge a be a re Jesu o ile a “bonagala go . . . ba ka godimo ga ba makgolo-hlano.”—1 Bakor. 15:6.
O be o tla Araba Bjang?
• Diboka tša Bokriste di bohlokwa gakaaka’ng?
• Ke ka baka la’ng dikarabo tšeo di newago dibokeng di kgatha tema go ‘ageng phuthego’?
• Ke’ng seo re ka ithutago sona sebokeng seo Jesu a se swaretšego balatedi ba gagwe?
[Dipotšišo tša Thuto]
Box/Pictures on page 22, 23]
DITSELA TŠE LESOME TŠA GO DIRA GORE DIBOKA DI GO AGE LE GO AGA BA BANGWE
Lokišeletša e sa le nako. Ge o ithuta e sa le pele seo se tlago go ahla-ahlwa Holong ya Mmušo, diboka di tla tanya kgahlego ya gago le go go hola.
E-ba gona ka mehla. Ka ge go ba gona ga batho ba bantši go kgothatša bohle bao ba lego gona, go ba gona ga gago go a hola.
Fihla ka nako. Ge e ba o ka dula fase pele lenaneo le thoma, o ka tšea karolo kopelong le thapelong tša go bula, tšeo e lego karolo ya borapedi bja rena go Jehofa.
E-tla o itlhamile gabotse. E-tla le Beibele le kgatišo goba dikgatišo tšeo di tlago go dirišwa dibokeng gore o tle o sepedišane le bohle le go kwa ka botlalo seo se ahla-ahlwago.
Phema ditšhitišo. Ka mohlala, bala melaetša ya mogala-thekeng ka morago ga diboka, e sego nakong ya diboka. Ka tsela yeo o bea dikgahlego tša motho ka noši boemong bjo bo swanetšego.
Tšea karolo. Ge batho ba bantši ba araba, ba bantši ba a kgothatšega gomme ba agwa ke dipoledišano tša tumelo ya rena.
Dikarabo tša gago e be tše dikopana. Se se tla nea ba bantši sebaka sa go araba.
Phetha dikabelo. Bjalo ka morutwana Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo goba bjalo ka motšea-karolo Sebokeng sa Tirelo, lokišeletša gabotse, itlwaetše e sa le nako gomme o pheme go se phethe dikabelo tša gago.
Reta batšea-karolo. Botša bao ba bego ba e-na le dikabelo dibokeng goba bao ba tšerego karolo kamoo maiteko a bona a lebogwago ka gona.
Thabela bogwera. Ka botho dumediša ba bangwe le go agana le bona pele le ka morago ga diboka gomme o dire gore bao ba bago gona ba kgahlwe le go holwa ke go ba gona.