Ali prispevaš k temu, da so krščanski shodi krepilni?
Ali prispevaš k temu, da so krščanski shodi krepilni?
»Ko se zberete, [. . .] naj se [vse] godi tako, da bo v okrepitev.« (1. KOR. 14:26)
1. Kateri je glede na 14. poglavje 1. Korinčanom pomemben cilj krščanskih shodov?
»DANAŠNJI shod je bil tako spodbuden!« Ali si že kdaj rekel kaj takega po koncu shoda v kraljestveni dvorani? Gotovo si! Občinski shodi so zares vir spodbud, kar sploh ni presenetljivo. Navsezadnje je danes tako kakor v dneh zgodnjih kristjanov eden od pomembnih ciljev naših shodov ta, da bi bili vsi navzoči duhovno okrepljeni. Bodimo pozorni na to, kako je apostol Pavel v svojem prvem pismu Korinčanom poudaril ta cilj krščanskih shodov. V 14. poglavju je znova in znova ponavljal, da bi vsaka točka na krščanskem shodu morala imeti isti namen, in sicer »prispeva[ti] k okrepitvi občine«. (Beri 1. Korinčanom 14:3, 12, 26.) *
2. a) Zaradi česa so shodi krepilni? b) Katero vprašanje bomo pregledali?
2 Zavedamo se, da so shodi krepilni predvsem zaradi vpliva Božjega duha. Zato vsak občinski shod pričnemo z iskreno molitvijo k našemu nebeškemu Očetu Jehovu, v kateri ga prosimo, naj shod blagoslovi s svojim svetim duhom. Zavedamo pa se tudi, da lahko vsi člani občine prispevajo k temu, da je program karseda krepilen. Kaj torej lahko kot posamezniki storimo, da bi bili tedenski shodi v naši kraljestveni dvorani vedno vir duhovne osvežitve in spodbude?
3. Kako pomembni so krščanski shodi?
3 Da bi dobili odgovor na omenjeno vprašanje, si bomo ogledali nekaj značilnosti naših shodov, ki bi jih morali imeti v mislih tisti, ki jih vodijo. Razpravljali pa bomo tudi o tem, kako lahko občina kot celota prispeva k temu, da so shodi osvežilni za vse navzoče. To nas zelo zanima, saj so naši shodi sveti. Prav zares, obiskovati shode in sodelovati na njih je pomembno, saj s tem častimo našega Boga Jehova. (Ps. 26:12; 111:1; Iza. 66:22, 23)
Shod, namenjen preučevanju Biblije
4., 5. Kaj je namen preučevanja Stražnega stolpa?
4 Vsi si želimo, da bi nam tedensko preučevanje Stražnega stolpa čimbolj koristilo. Da bi torej razumeli, kaj je glavni namen tega shoda, preglejmo nekaj sprememb, ki smo jih uvedli v revijo Stražni stolp in preučevalne članke.
5 V prvi preučevalni izdaji Stražnega stolpa, 15. januar 2008, smo naslovnici dodali pomembno podrobnost. Ali si jo opazil? Skrbno si oglej naslovno stran revije, ki jo držiš v roki. Ob vznožju stolpa lahko opaziš odprto Biblijo. Ta dodana značilnost poudarja, zakaj preučujemo Stražni stolp. S to revijo pravzaprav preučujemo Biblijo. Na našem tedenskem preučevanju Stražnega stolpa se Božja Beseda »razlag[a] in pojasn[juje]«, kakor se je v dneh staroveškega Nehemija. (Neh. 8:8; Iza. 54:13)
6. a) Katera novost je bila uvedena v preučevanje Stražnega stolpa? b) Na kaj bi moral biti pozoren voditelj preučevanja pri svetopisemskih stavkih, pred katerimi je beseda »beri«?
6 Naš glavni učbenik je Biblija, zato smo v preučevanje Stražnega stolpa uvedli novost. Pred nekaterimi svetopisemskimi stavki je sedaj beseda »beri«. Vsi naj bi branje teh vrstic spremljali v svoji Bibliji. (Apd. 17:11) Zakaj? To, da Božji nasvet preberemo iz lastne Biblije, naredi na nas večji vtis. (Heb. 4:12) Zato bi moral voditelj preučevanja dati navzočim dovolj časa, da poiščejo stavek in tistega, ki bere, spremljajo z lastno Biblijo.
Več časa, da lahko izrazimo svojo vero
7. Katera priložnost se nam ponuja med preučevanjem Stražnega stolpa?
7 Spremenila pa se je tudi dolžina preučevalnih člankov v Stražnem stolpu. V zadnjih letih so krajši. Ker tako med preučevanjem porabimo manj časa za branje odstavkov, ga več ostane za komentiranje. Sedaj ima več navzočih priložnost jasno izraziti svojo vero: lahko neposredno odgovorijo na vprašanje v reviji, naobrnejo kak svetopisemski stavek, na kratko povedo kak doživljaj, ki pokaže, da je modro upoštevati biblijska načela, in podobno. Nekaj časa pa bi morali nameniti tudi komentiranju slik. (Beri Psalm 22:22; 35:18; 40:9.)
8., 9. Kakšno vlogo ima voditelj preučevanja Stražnega stolpa?
8 Več časa za komentiranje pa bo ostalo le, če bodo komentarji navzočih kratki in če voditelj med preučevanjem Stražnega stolpa ne bo sam preveč govoril. Kaj pa bo voditelju pomagalo najti pravo ravnovesje med svojimi komentarji in komentarji bratov in sester, tako da bo shod krepilen za vse?
9 Da bi na to odgovorili, si oglejmo ponazoritev. Preučevanje Stražnega stolpa, ki ga voditelj dobro vodi, je podobno šopku rož, ki ga človek z veseljem pogleda. Tako kakor je velik šopek sestavljen iz številnih cvetlic, je preučevanje Stražnega stolpa sestavljeno iz mnogo komentarjev. In tako kakor se cvetlice v šopku razlikujejo po velikosti in barvi, se tudi komentarji med seboj razlikujejo po dolžini in ubeseditvi. Kakšno vlogo pa ima pri vsem tem voditelj preučevanja? Njegove občasne komentarje bi lahko primerjali z nekaj vejicami zelenja, ki so skrbno dodane šopku. Zelenje v šopku ne prevladuje, temveč mu daje obliko in videz zaključene celote. Podobno mora tisti, ki vodi preučevanje, imeti v mislih, da njegova vloga ni prevladovati, temveč dopolniti navzoče, ki s svojimi komentarji hvalijo Jehova. Zares, ko se raznoliki komentarji navzočih in premišljene, ob pravem času izrečene pripombe voditelja spretno zlijejo v celoto, nastane prelep šopek besed, ki je v veselje vsem navzočim.
»Vedno prinašajmo Bogu daritev hvale«
10. Kako so zgodnji kristjani gledali na občinske shode?
10 Iz Pavlovega opisa krščanskih shodov v 1. Korinčanom 14:26–33 lahko vidimo, kako so ti potekali v prvem stoletju. Neki biblicist je glede teh vrstic napisal: »Glede bogoslužja zgodnje Cerkve je zares omembe vredno, da si je skoraj vsakdo štel v čast in dolžnost k temu obredu nekaj prispevati. Človek [k bogoslužju] ni prišel samo zato, da bi poslušal; ni prišel samo zato, da bi kaj dobil, ampak da bi tudi kaj dal.« Res, zgodnji kristjani so na občinske shode gledali kot na priložnost za to, da izrazijo svojo vero. (Rim. 10:10)
11. a) S čim zelo prispevamo k temu, da so shodi krepilni, in zakaj? b) Kateri predlogi nam lahko pomagajo bolje komentirati na shodih? (Glej podčrtno opombo.)
11 Ko na shodih izražamo svojo vero, zelo prispevamo k »okrepitvi občine«. Gotovo se boš strinjal, da ne glede na to, koliko let že obiskujemo shode, še vedno z veseljem prisluhnemo komentarjem naših bratov in sester. Ganjeni smo, ko slišimo iskren odgovor starejšega zvestega sovernika, poživljeni smo ob prodornih mislih skrbnega starešina in ne moremo si kaj, da se ne bi nasmehnili, ko iz otrokovih ust spontano privre komentar, v katerem se zrcali iskrena ljubezen do Jehova. Jasno je, da s komentiranjem vsak od nas prispeva k temu, da so krščanski shodi krepilni. *
12. a) Kaj se lahko naučimo iz Mojzesovega in Jeremijevega zgleda? b) Kakšno vlogo ima pri komentiranju molitev?
12 Komentiranje pa je lahko pravi izziv za tiste, ki so sramežljivi. Če imaš tudi ti s tem težave, ti bo morda v pomoč, če se boš spomnil, da ni to prav nič neobičajnega. Pravzaprav sta celo Mojzes in Jeremija, ki sta bila zelo zvesta Božja služabnika, dvomila o tem, ali bosta zmogla govoriti v javnosti. (2. Mojz. 4:10; Jer. 1:6) Toda kakor je Jehova pomagal tema staroveškima služabnikoma, da sta ga lahko javno hvalila, bo pomagal tudi tebi prinašati daritev hvale. (Beri Hebrejcem 13:15.) Kako pa ti lahko Jehova pomaga premagati strah pred komentiranjem? Kot prvo se na shod dobro pripravi. Nato pred odhodom v kraljestveno dvorano moli k Jehovu in ga prosi, naj te opogumi, da boš lahko komentiral. (Fil. 4:6) Ker ga prosiš nekaj, kar je »po njegovi volji«, si lahko prepričan, da te bo uslišal. (1. Jan. 5:14; Preg. 15:29)
Namen shodov je krepiti, spodbujati in tolažiti
13. a) Kako bi morali shodi vplivati na navzoče? b) Katero vprašanje je za starešine še posebej pomembno?
13 Pavel je dejal, da je eden od pomembnih ciljev shodov »krepi[ti], spodbuja[ti] in tolaži[ti]« navzoče. * (1. Kor. 14:3) Kako lahko krščanski starešine poskrbijo za to, da njihove točke na shodih zares poživijo in potolažijo brate in sestre? Da bi na to odgovorili, si pobliže oglejmo shod, ki ga je vodil Jezus kmalu po svojem vstajenju.
14. a) Kateri dogodki so se zvrstili pred shodom, ki ga je organiziral Jezus? b) Zakaj je apostolom odleglo, ko je Jezus pristopil k njim in jim začel govoriti?
14 Najprej si poglejmo dogodke, ki so se zvrstili pred tem shodom. Apostoli so Jezusa tik pred njegovo smrtjo »zapustili in zbežali«, in se, kot je bilo napovedano, »razkropili vsak na svoj dom«. (Mar. 14:50; Jan. 16:32) Ko je Jezus vstal od mrtvih, je svoje potrte apostole povabil na poseben shod. * Enajsteri učenci so torej »šli v Galilejo na goro, kamor jih je bil Jezus napotil«. Ko so prispeli tja, je Jezus pristopil k njim in jim začel govoriti. (Mat. 28:10, 16, 18) Zamisli si, kako je apostolom odleglo, ko jih je ogovoril! Kaj pa jim je rekel?
15. a) O čem je Jezus govoril apostolom, toda katere teme ni načenjal? b) Kako je shod vplival na apostole?
15 Jezus je apostolom najprej dejal: »Dana mi je bila vsa oblast.« Nato jim je dal nalogo: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence.« Na koncu pa jim je še ljubeče zagotovil: »Jaz bom z vami vse dni.« (Mat. 28:18–20) Toda ali si opazil, česa Jezus ni storil? Svojih apostolov ni oštel, niti ni tega shoda izkoristil za to, da bi podvomil o njihovih motivih ali še povečal občutke krivde, ki so jih bremenili, s tem da bi jih spomnil na trenutek, ko jim je vera oslabela. Ne, Jezus jim je s tem, da jim je zaupal pomembno nalogo, zagotovil, da jih imata on in njegov Oče rada. Kako je Jezusovo ravnanje vplivalo na apostole? Bili so tako okrepljeni, spodbujeni in potolaženi, da so lahko nekoliko kasneje znova »učili ter oznanjali dobro novico«. (Apd. 5:42)
16. Kako starešine posnemajo Jezusa in vodijo shode tako, da so vir osvežitve?
16 Starešine posnemajo Jezusa, zato na shode gledajo kot na priložnost, da lahko sovernikom zagotovijo, da Jehova svojih služabnikov nikoli ne bo nehal imeti rad. (Rim. 8:38, 39) Zato se v svojih točkah osredinjajo na vrline bratov in sester, ne pa na njihove šibkosti. Ne dvomijo o njihovih motivih. Njihove besede odkrivajo, da na sovernike gledajo kot na posameznike, ki imajo radi Jehova in želijo delati to, kar je prav. (1. Tes. 4:1, 9–12) Seveda morajo včasih svetovati vsej občini, toda če morajo popraviti mišljenje samo nekaterim posameznikom, je običajno najboljše, da to storijo na samem. (Gal. 6:1; 2. Tim. 2:24–26) Ko govorijo občini, si prizadevajo, da brate in sestre pohvalijo, kadar je to le mogoče. (Iza. 32:2) Trudijo se govoriti tako, da so na koncu shoda vsi navzoči poživljeni in okrepljeni. (Mat. 11:28; Apd. 15:32)
Shodi so vir tolažbe
17. a) Zakaj je bolj kot kdaj prej pomembno, da so naši shodi vir tolažbe? b) Kako lahko ti osebno prispevaš k temu, da so shodi krepilni? (Glej okvir »Deset predlogov za to, da bi bili shodi krepilni za nas in za druge«.)
17 Satanov svet postaja iz dneva v dan bolj zatiralski, zato se še naprej trudimo, da bodo naši krščanski shodi zares vir tolažbe za vsakogar. (1. Tes. 5:11) Sestra, ki se je pred leti skupaj z možem spoprijemala s hudo preizkušnjo, se spominja: »Ko sva bila v kraljestveni dvorani, sva čutila, kako Jehova skrbi za naju s svojo ljubečo roko. V urah, ko sva bila obkrožena s krščanskimi brati in sestrami, sva čutila, da lahko preloživa svoje breme na Jehova, in to nama je povrnilo nekaj notranjega miru.« (Ps. 55:22) Želimo si, da bi se vsi navzoči na shodih počutili tako spodbujene in potolažene. Zato si še naprej prizadevajmo prispevati svoj del k temu, da bi bili naši shodi zares krepilni.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 1 Napovedano je bilo, da nekaterih stvari, značilnih za krščanske shode v prvem stoletju, kasneje ne bo več. Tako na primer dandanes nič več ne »govori[mo] v drugih jezikih« niti ne »prerokuje[mo]«. (1. Kor. 13:8; 14:5) Vseeno pa lahko zaradi navodil, ki jih je dal Pavel, bolje razumemo, kako naj bi potekali krščanski shodi.
^ odst. 11 Predlogi o tem, kako bolje komentirati na shodih, so navedeni v Stražnem stolpu, 1. september 2003, strani 19–22.
^ odst. 13 V nekem slovarju glede razlike med besedama »spodbujati« in »tolažiti« piše, da grška beseda, prevedena s »tolažiti«, izraža »večjo stopnjo nežnosti kakor [beseda ‚spodbujati‘]«. (Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words) (Primerjaj Janez 11:19.)
^ odst. 14 Morda je ta dogodek imel v mislih Pavel, ko je rekel, da se je Jezus »prikazal več kot petsto bratom«. (1. Kor. 15:6)
Kako bi odgovoril?
• Zakaj so krščanski shodi pomembni?
• Zakaj navzoči s svojimi komentarji prispevajo »k okrepitvi občine«?
• Kaj se lahko naučimo iz shoda, ki ga je imel Jezus s svojimi sledilci?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/Slika na strani 22]
DESET PREDLOGOV ZA TO, DA BI BILI SHODI KREPILNI ZA NAS IN ZA DRUGE
Na shod se pripravi. Če vnaprej preučiš gradivo, ki ga boste obravnavali v kraljestveni dvorani, boš na shodu lažje pozorno poslušal in boš imel več od njega.
Bodi redno navzoč. Pomembno je, da smo na shodih redni, saj s tem spodbujamo drug drugega.
Prihajaj pravočasno. Če si na svojem mestu že pred začetkom programa, se lahko pridružiš petju uvodne pesmi in prisluhneš molitvi, s čimer častiš Jehova.
S seboj prinesi vse, kar potrebuješ. Na shod prinesi svojo Biblijo in publikacije, ki jih boš potreboval. Tako boš lahko sledil programu in bolje razumel temo, o kateri boste razpravljali.
Ne daj se motiti. SMS sporočila beri po shodu, ne pa med njim. Tako se boš z osebnimi zadevami ukvarjal takrat, ko je to primerno.
Sodeluj. Če na shodu komentira več ljudi, je spodbujenih več navzočih, saj slišijo raznolike komentarje, s katerimi drugi izražajo svojo vero.
Komentarji naj bodo kratki. Tako ima možnost sodelovati kar največ navzočih.
Dodeljeno nalogo skrbno opravi. Ko sodeluješ v Teokratični strežbeni šoli ali na službenem shodu, se na točko dobro pripravi, vadi jo in stori vse, kar moreš, da bi jo izvedel.
Pohvali sodelujoče. Tistim, ki so na shodu imeli točko oziroma so komentirali, povej, da zelo ceniš njihov trud.
Druži se z navzočimi. Če prijazno pozdravimo drug drugega ter se pred shodom in po njem spodbudno pogovarjamo, precej prispevamo k temu, da se vsak od nas na shodu prijetno počuti in ima od njega korist.