Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Moapostola Paulo o be a bolela ka eng ge a be a re o be a e-na le “maswao a lekgoba la Jesu” mmeleng wa gagwe?—Bagalatia 6:17.

Mantšu a Paulo a ka ba a ile a dira gore batheetši ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga ba a kwešiše ka ditsela tše dintši. Ka mohlala, mehleng ya bogologolo tšhipi yeo e bego e fiša e be e dirišwa go swaya bagolegwa ba ntwa, bahlakodi ba tempele le makgoba a bafaladi. Ge e be e dirišwa bathong ka tsela ye, leswao leo le be le lebelelwa e le la go tlontlolla.

Lega go le bjalo, maswao a bjalo ga se ka mehla a bego a lebelelwa ka tsela e fošagetšego. Batho ba bantši ba mehleng ya bogologolo ba be ba a diriša go bontšha gore ke ba moloko ofe goba ba bodumedi bofe. Ka mohlala, go ya ka Theological Dictionary of the New Testament, “Basiria ba be ba ineela go medimo Hadada le Atargatis ka maswao ao ba bego ba a fišeletša lenakaileng la seatla goba molaleng . . . [Leswao la] letlakala la motatanyane (ivy) le be le fišeletšwa go motho yo a ineetšego go Dionysus.”

Bahlalosi ba bantši ba mehleng yeno ba dumela gore Paulo o be a bolela ka mabadi ao a a hweditšego ge a be a tlaišwa mmeleng nakong ya bodiredi bja gagwe ge e be e le moromiwa wa Mokriste. (2 Bakorinthe 11:23-27) Lega go le bjalo, mohlomongwe Paulo o be a e-ra gore tsela ya gagwe ya bophelo—e sego maswao a kgonthe—e be e hlatsela gore ke Mokriste.

Na metse ya botšhabelo ya Isiraele ya bogologolo e be e le lefelo leo disenyi di bego di ka tšhabela go lona?

Lefaseng la bogologolo la baheitene, ditempele tše ntši di be di dirišwa e le mafelo ao bafaladi goba disenyi di bego di tšhabela go ona. Disenyi ka dinako tše dingwe di be di diriša mafelo a bodula-noši le dikereke bakeng sa botšhabelo. Lega go le bjalo, melao yeo e bego e laola metse ya Isiraele ya bogologolo ya botšhabelo e be e kgonthišetša gore ga e be mafelo a botšhabelo bakeng sa disenyi.

Molao wa Moše o boletše gore metse ya botšhabelo e be e šireletša feela motho yo a bolailego yo mongwe a se a ikemišetša. (Doiteronomio 19:4, 5) O be a ka tšhabela motseng wa botšhabelo wa kgaufsi, gore a se hwetšwe ke e mongwe wa leloko la yo a bolailwego, yo a bego a ka lefeletša madi a tšholotšwego a wa gabo. Ka morago ga go hlalosetša banna ba bagolo ba motse se se diregilego, motšhabi o be a tla sekišetšwa motseng woo a e-na le tshwanelo ya go ya lefelong leo kotsi e diregilego go lona. Moo o be a e-na le sebaka sa go hlatsela gore ga a na molato. Bagolo ba be hlahloba tswalano magareng ga motšhabi le mmolawa, go bona ge e ba go be go se na lehloyo magareng ga bona.—Numeri 35:20-24; Doiteronomio 19:6, 7; Jošua 20:4, 5.

Ge a hwetšwa a se na molato, motšhabi o be a tla boela motseng wa botšhabelo gomme o be a swanelwa ke go dula tikologong ya wona. Metse ye e be e se dikgolego. Motšhabi o be a šoma le go hlankela e le setho se bohlokwa setšhabeng. Ka morago ga lehu la moperisita yo a phagamego, batšhabi ka moka ba be ba ka tloga metseng ya botšhabelo ba šireletšegile.—Numeri 35:6, 25-28.

[Mmapa go letlakala 15]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

METSE YA BOTŠHABELO

1 KEDESE

2 GOLANI

3 RAMOTHE WA GILEADA

4 SIKEME

5 BETSERA

6 HEBURONE

Noka ya Jorodane