Ali so ljudje v biblijskih časih res živeli tako dolgo?

JEANNE LOUISE CALMENT je umrla 4. avgusta 1997 v domačem kraju na jugovzhodu Francije. Stara je bila 122 let!

Danes ljudje živijo dlje zaradi napredka v znanosti, medicinski oskrbi in na drugih področjih. Še vedno pa le redki dočakajo sto let ali več. To je morda razlog, zakaj se o njihovi dolgi življenjski dobi včasih poroča v medijih, kakor je bilo to z gospo Calment.

Sveto pismo odkriva, da so v daljni preteklosti ljudje živeli veliko dlje, nekateri skoraj tisoč let. Ali je to res oziroma sploh možno? Ali so ljudje v biblijskih časih res živeli tako dolgo? Zakaj naj bi nas to zanimalo?

Ljudje, ki so živeli dolgo

Biblija v Prvi Mojzesovi knjigi poroča, da je sedem ljudi živelo več kot 900 let – vsi so bili iz časa pred potopom v Noetovih dneh. To so bili Adam, Set, Enoš, Kenan, Jered, Metuzalem in Noe. (1. Mojzesova 5:5–27; 9:29) Večina ljudi danes mnogih od tu naštetih niti ne pozna, vendar je vseh sedem bilo izmed prvih desetih generacij v človeški zgodovini. Metuzalem je zaslovel po tem, da je dočakal najvišjo starost – rekordnih 969 let!

Biblija omenja še vsaj 25 drugih, ki so živeli veliko dlje, kot je običajno danes. Nekateri so živeli 300, 400 ali celo 700 let ali več. (1. Mojzesova 5:28–31; 11:10–25) Toda za mnoge so biblijske pripovedi o takšnih ljudeh samo miti. Ali je takšna domneva utemeljena?

Mit ali verodostojno poročilo?

Glede na poročilo Inštituta Maxa Plancka za demografske raziskave v Nemčiji so raziskovalci potrdili starost prej omenjene gospe Calment na podlagi njenih »preprostih izjav, ki jih je bilo mogoče preveriti«. V teh izjavah se je denimo  spominjala česa, kar se je v zvezi z njo ali sorodniki zgodilo v času določenih dogodkov. To, kar je povedala, so zatem primerjali z matičnimi, šolskimi in cerkvenimi dokumenti, notarsko potrjenimi listinami, pa tudi s časopisnimi članki in popisi prebivalstva. Pri tem je zanimivo to, da so raziskovalci, četudi ni bilo možno potrditi prav vsake podrobnosti, na podlagi razpoložljivih neposrednih in posrednih dokazov potrdili njeno starost.

Kako pa je z biblijskimi pripovedmi? Ali so verodostojne? O tem ni nobenega dvoma! Čeprav razpoložljivi svetni viri ne potrjujejo vseh podrobnosti, pa vedno znova prihajajo na dan dokazi, ki pričajo, da je to, kar piše v Svetem pismu, zgodovinsko, znanstveno in kronološko točno. * To nas ne bi smelo presenetiti, saj v sami Bibliji piše: »Bog govori resnico, četudi vsi drugi lažejo.« (Rimljanom 3:4, Contemporary English Version) Da, ker so ti Sveti spisi »navdihnjeni od Boga«, v njih ni prostora za mite. (2. Timoteju 3:16)

Mojzes, ki je pod vodstvom Boga Jehova napisal Peteroknjižje oziroma prvih pet biblijskih knjig, je gotovo med najvplivnejšimi in najbolj spoštovanimi ljudmi v vsej človeški zgodovini. Judje ga imajo za svojega največjega učitelja. Za muslimane je eden njihovih največjih prerokov. Kristjani pa vidijo v njem predhodnika Jezusa Kristusa. Ali bi bilo razumno skleniti, da pisanje tako pomembne zgodovinske osebe ni vredno zaupanja?

Ali so takrat drugače merili čas?

Nekateri pravijo, da naj bi v tistih dneh čas merili drugače – da naj bi bil z letom v resnici mišljen mesec. Toda podrobnejši pregled Prve Mojzesove knjige ne dopušča dvoma o tem, da so takrat čas merili tako kakor mi danes. Poglejmo si dva primera. V pripovedi o potopu lahko preberemo, da se je potop pričel v 600-tem letu Noetovega življenja, »sedemnajsti dan drugega meseca«. V nadaljevanju izvemo, da je bila zemlja preplavljena z vodo 150 dni in da je »barka sedemnajsti dan sedmega meseca obstala na araratskih gorah«. (1. Mojzesova 7:11, 24; 8:4) Torej je pet mesecev – od 17. dne drugega meseca do 17. dne sedmega meseca istega leta – trajalo 150 dni. Očitno trditev, da je bilo takrat leto v resnici dolgo en mesec, nima nobene podlage.

Poglejmo si še en primer. Glede na 1. Mojzesovo 5:15–18 je Mahalalel dobil sina pri 65 letih, zatem je živel še 830 let, umrl pa je pri 895 letih. Njegov vnuk Enoh je prav tako dobil sina pri svojih 65-ih. (1. Mojzesova 5:21) Če bi bil z letom res mišljen en mesec, potem bi ta moža postala očeta, ko sta imela komaj pet let! Ali bi bilo to smiselno?

Nadaljnje dokaze pa priskrbuje tudi arheologija, saj potrjuje to, kar pravi Sveto pismo v zvezi z ljudmi, ki so dočakali visoko starost. Biblija denimo pravi, da je bil očak Abraham iz mesta Ur, da je pozneje prebival v Haranu, se zatem preselil v kanaansko deželo in da se je spopadel z elamskim kraljem Kedorlaomerjem ter ga premagal. (1. Mojzesova 11:31; 12:5; 14:13–17) Arheološka odkritja potrjujejo obstoj teh krajev in ljudi. Odkrivajo pa tudi značilnosti dežel in navade ljudstev, omenjenih v zvezi z Abrahamom. Glede na to, da so te biblijske informacije o Abrahamu točne, zakaj bi potem dvomili o podatku, da je ta očak doživel 175 let? (1. Mojzesova 25:7)

Zato nimamo razloga, da bi dvomili o verodostojnosti biblijskih navedkov, ki omenjajo neobičajno dolgo življenjsko dobo nekaterih ljudi iz davnine. Morda pa se sedaj sprašujete: »Le zakaj naj bi mi bilo mar, ali so ti ljudje res živeli tako dolgo?«

 Živite lahko dlje, kot si mislite!

Izjemno dolga življenjska doba ljudi pred potopom dokazuje, da ima človeško telo, kar se tiče dolžine življenja, neverjetne potenciale. Sodobna tehnika je znanstvenikom omogočila natančnejši vpogled v človeško telo in njegovo čudovito oblikovanost, kot tudi v njegovo osupljivo sposobnost, da se samo obnavlja in celi. Do kakšnega sklepa so prišli? Telo ima potencial za neskončno življenje. Profesor medicine Tom Kirkwood je rekel, da staranje »ostaja ena največjih skrivnosti medicinske znanosti«.

Za Boga Jehova pa ni staranje niti skrivnost niti nerešljiv problem. Prvega človeka, Adama, je ustvaril popolnega z namenom, da bi ljudje živeli večno. Na žalost pa se mu je Adam odločil obrniti hrbet. Zato je zapadel v greh in postal nepopoln. Pojasnilo, ki ga iščejo znanstveniki, se skriva v naslednjih besedah: »Po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Razlog, zakaj ljudje zbolevamo, se staramo in umiramo, sta greh in nepopolnost.

Toda naš ljubeči Stvarnik se ni nikoli odvrnil od svojega namena. V osupljiv dokaz tega je za nas daroval svojega Sina, Jezusa Kristusa, s čimer je priskrbel odkupno žrtev, ki je odprla pot v popolnost in večno življenje. V Svetem pismu beremo: »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Korinčanom 15:22) Ljudje pred potopom v Noetovih dneh so bili bliže popolnosti kakor mi danes, zato so živeli dlje – pravzaprav veliko dlje kakor kdor koli izmed nas. Toda sedaj smo bližje času, ko bo Bog izpolnil svoj namen. Kmalu bo izbrisal vsako sled greha in nepopolnosti, zaradi česar ljudem ne bo več treba opešati in umreti. (Izaija 33:24; Titu 1:2)

Kako pa bi lahko bili deležni teh blagoslovov? Ne sklenite, da je to, kar pravi Bog, samo sen. Jezus je rekel: »Kdor sliši mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje.« (Janez 5:24) Zato spoznavajte Sveto pismo in po naučenem tudi živite. Če boste to delali, si boste v skladu z besedami apostola Pavla »zagotovili zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost,« in se »oklenili pravega življenja«. (1. Timoteju 6:19) Nedvomno lahko Bog, ki je v Svetem pismu omenjenim ljudem omogočil izjemno dolgo življenje, vam omogoči, da živite večno!

[Podčrtna opomba]

[Graf na strani 12]

(Lega besedila – glej publikacijo)

1000*

969* METUZALEM

950* NOE

930* ADAM

900*

800*

700*

600*

500*

400*

300*

200*

100* SODOBNI ČLOVEK

*STAROST