“Bjale ke Nako e Amogelegago ka mo go Kgethegilego”

“Bonang! Bjale ke nako e amogelegago ka mo go kgethegilego. Bonang! Bjale ke letšatši la phološo.”—2 BAKOR. 6:2.

1. Ke ka baka la’ng re swanetše go lemoga dilo tšeo re swanetšego go di dira ka nako e itšego?

“SELO se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego, gaešita le dilo tšohle ka tlase ga magodimo di na le nako ya tšona.” (Mmo. 3:1) Solomone o be a ngwala mabapi le bohlokwa bja go lemoga nako e kaone kudu ya go phegelela modiro o itšego—e ka ba go lema, go tšea leeto, go dira kgwebo goba go boledišana le ba bangwe. Lega go le bjalo, re swanetše go lemoga gape gore ke modiro ofe wo o lego bohlokwa woo re ka o phethago ka nako yeo re e neilwego. Ka mantšu a mangwe, re swanetše go tseba gabotse dilo tšeo re di etišago pele.

2. Re tseba bjang gore Jesu o be a tloga a lemoga mehla yeo a bego a phela go yona ge a be a dira boboledi?

² Ge Jesu a be a le lefaseng, o be a tloga a lemoga nako yeo a bego a phela go yona le seo a bego a swanetše go se dira. Ka ge a be a tseba gabotse gore ke dilo dife tšeo a bego a di etišitše pele, o be a tseba gore nako yeo e bego e le kgale kudu e letetšwe ya go phethagala ga diporofeto tša Mesia e be e fihlile. (1 Pet. 1:11; Kut. 19:10) O be a swanetše go dira dilo tše itšego gore a ipontšhe gabotse gore ke yena Mesia yo a holofeditšwego. O be a swanetše go hlatsela therešo ya Mmušo ka botlalo gomme a kgoboketše bao e bego e tla ba bajabohwagotee le yena  Mmušong. Le gona o be a swanetše go ala motheo wa phuthego ya Bokriste yeo e bego e tla phetha modiro wa go ruta le wa go dira barutiwa go fihla magomong a lefase.—Mar. 1:15.

3. Go lemoga nako go kgomile ditiro tša Jesu bjang?

³ Go lemoga seo go tutueditše Jesu bophelong, gwa mo tutueletša gore a fišegele go phetha thato ya Tatagwe. O boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ruri, puno ke e kgolo eupša bašomi ke ba sego kae. Ka baka leo, kgopelang Mong wa puno gore a romele bašomi punong ya gagwe.” (Luka 10:2; Mal. 4:5, 6) Jesu o ile a thoma ka go kgetha barutiwa ba 12 gomme ka morago a kgetha ba 70, a ba nea ditaelo gomme a ba roma gore ba bolele molaetša o matla o rego: “Mmušo wa magodimo o batametše.” Re bala ka Jesu ka boyena gore: “Ge . . . a feditše go nea barutiwa ba gagwe ba lesomepedi ditaelo, a tloga moo a yo ruta le go bolela metseng e mengwe.”—Mat. 10:5-7; 11:1; Luka 10:1.

4. Ke bjang Paulo e bego e le moekiši wa Jesu Kriste?

⁴ Jesu o beetše balatedi ba gagwe ka moka mohlala o phethagetšego wa phišego le boineelo. Se ke seo moapostola Paulo a boletšego ka sona ge a be a kgothaletša badumedigotee le yena gore: “Ebang baekiši ba ka, go etša ge nna ke le moekiši wa Kriste.” (1 Bakor. 11:1) Paulo e be e le moekiši wa Kriste bjang? E bile moekiši wa gagwe kudukudu ka go dira sohle seo a bego a ka se kgona gore a bolele ditaba tše dibotse. Mangwalong ao Paulo a a ngwaletšego diphuthego, go na le dipolelwana tše bjalo ka tše di rego “le se ke la tšwafa,” “ebang makgoba a Jehofa,” “ka mehla le [be] le mo gontši mo le go dirago modirong wa Morena” le “selo le ge e le sefe seo le se dirago, se direng ka moya ka moka bjalo ka ge eka le se direla Jehofa.” (Baroma 12:11; 1 Bakor. 15:58; Bakol. 3:23) Paulo ga se a ka a lebala nako ya ge a be a gahlana le Morena Jesu Kriste tseleng ya go ya Damaseko le mantšu a Jesu ao morutiwa Ananiase a ka bago a ile a mmotša ona a rego: “Monna yoo ke sebjana se ke se kgethilego gore se iše leina la ka ditšhabeng gotee le go dikgoši le go bana ba Isiraele.”—Dit. 9:15; Baroma 1:1, 5; Bagal. 1:16.

“Nako e Amogelegago ka mo go Kgethegilego”

5. Paulo o tutueditšwe ke’ng gore a phethe bodiredi bja gagwe ka phišego?

⁵ Ge re bala puku ya Ditiro, re lemoga sebete le phišego tšeo Paulo a di bonagaditšego ge a be a phethagatša bodiredi bja gagwe. (Dit. 13:9, 10; 17:16, 17; 18:5) Paulo o lemogile bohlokwa bja nako yeo a bego a phela go yona. O itše: “Bonang! Bjale ke nako e amogelegago ka mo go kgethegilego. Bonang! Bjale ke letšatši la phološo.” (2 Bakor. 6:2) Morago kua ka 537 B.C.E., bafaladi ba kua Babilona ba be ba dumeletšwe gore ba ka boela nageng ya gabo bona. (Jes. 49:8, 9) Eupša Paulo o be a bolela ka’ng mo? Taba e dikologilego e re thuša go bona seo a bego a se naganne.

6, 7. Bakriste ba tloditšwego ba mehleng ya lehono ba neilwe tokelo efe e kgolo gomme ke bomang bao ba šomago le batlotšwa?

⁶ Pejana lengwalong la gagwe, Paulo o boletše ka tokelo e kgolo yeo e neilwego yena le Bakristegotee le yena ba ba tloditšwego. (Bala 2 Bakorinthe 5:18-20.) O hlalositše gore Modimo o ba bileditše morero o itšego, wa go phetha “bodiredi bja poelano,” e lego go kgothaletša batho go ‘boelana le Modimo.’ Seo se be se bolela go lokiša segwera goba go kwana le Modimo.

⁷ Ga e sa le go tloga ka borabele bja kua Edene, batho ka moka ba arogane le Jehofa. (Baroma  3:10, 23) Karogano e bjalo e dirile gore batho ka kakaretšo ba be leswiswing la moya, leo le lebišago tlaišong le lehung. Paulo o ngwadile gore: “Re tseba gore tlholo yohle e tšwela pele e tsetsela gotee gomme e ekwa bohloko gotee go fihla bjale.” (Baroma 8:22) Eupša Modimo o gatile megato ya go kgothaletša, ge e le gabotse ‘go kgopela’ batho gore ba boe, goba ba boelane le yena. Bjoo ke bodiredi bjo bo neilwego Paulo le Bakristegotee le yena ba ba tloditšwego ba mehleng yeo. “Nako [yeo] e amogelegago” e be e ka ipontšha e le “letšatši la phološo” go bao ba dumelago go Jesu. Bakriste ka moka ba tloditšwego le bagwera ba bona ba “dinku tše dingwe,” ba šoma gotee le bona gomme ba tšwela pele ba laletša ba bangwe gore ba holwe ke “nako e amogelegago.”—Joh. 10:16.

8. Ke’ng seo se dirago gore pitšo ya gore batho ba boelane le Modimo e be e bohlokwa?

⁸ Seo se dirago gore pitšo ya gore ba boelane le yena e be bohlokwa kudu ke gore gaešita le ge bothata bo bakilwe ke batho—bo bakilwe ke borabele bja kua Edene—Modimo ka boyena o tšere kgato ya go lokiša bothata bjoo. (1 Joh. 4:10, 19) O dirile’ng? Paulo o arabile ka gore: “Modimo o be a boelanya lefase le yena ka Kriste, a sa ba balele dikarogo tša bona, gomme a re gafela molaetša wa poelano.”—2 Bakor. 5:19; Jes. 55:6.

9. Paulo o dirile’ng go leboga kgaugelo ya Modimo?

⁹ Ka go dira sehlabelo sa topollo, Jehofa o dirile gore go kgonege gore bao ba nago le tumelo ba swarelwe dibe gomme ba buše ba be le segwera goba tswalano le yena. Go feta moo, o rometše baemedi ba gagwe gore ba kgothaletše batho kae le kae gore ba dire khutšo le yena ge ba sa dutše ba ka kgona. (Bala 1 Timotheo 2:3-6.) Ka ge Paulo a be a tseba thato ya Modimo le go lemoga mehla yeo a bego a phela go yona, o ile a šoma ka thata a ikgafela “bodiredi bja poelano.” Thato ya Jehofa ga se ya fetoga. Le lehono o sa dutše a re nyaka. Mantšu a Paulo a rego “bjale ke nako e amogelegago ka mo go kgethegilego” le a rego “bjale ke letšatši la phološo” a sa dutše a šoma le lehono. Ruri Jehofa ke Modimo wa kgaugelo le yo a kwelago bohloko!—Ek. 34:6, 7.

Le se ke la “Lahlegelwa ke Morero wa Bjona”

10. “Letšatši la phološo” le bolela’ng go Bakriste ba tloditšwego ba mehleng ya kgale le ba mehleng yeno?

¹⁰ Ba mathomo bao ba ilego ba holwa ke botho bjo bjo bogolo e be e le bao ba lego “boteeng le Kriste.” (2 Bakor. 5:17, 18) “Letšatši la phološo” go bona le thomile ka Pentekoste ya 33 C.E. Go tloga ka nako yeo go ya pele, ba bjalo ba ile ba newa modiro wa go tsebatša “molaetša wa poelano.” Lehono, mašaledi a Bakriste ba tloditšwego a sa dutše a phetha “bodiredi bja poelano.” Ba a lemoga gore barongwa ba bane bao moapostola Johane a ba bonego ponong ya boporofeta “ba kakatletše diphefo tše nne tša lefase, gore go se be le phefo e fokago lefaseng.” Ka gona, le bjale e sa le “letšatši la phološo” le “nako e amogelegago ka mo go kgethegilego.” (Kut. 7:1-3) Ka baka leo, go tloga lekgolong la bo-20 la nywaga, mašaledi a tloditšwego a be a dutše a ikgafa ka phišego modirong wa “bodiredi bja poelano” go fihla dikarolong tša kgole tša lefase.

11, 12. Mathomong a lekgolo la bo-20 la nywaga, Bakriste ba tloditšwego ba bontšhitše bjang gore ba lemoga dinako tšeo ba bego ba phela go tšona? (Bona seswantšho se se lego go letlakala 15.)

¹¹ Ka mohlala, ka ge go bontšhitšwe pukung ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, mafelelong a lekgolo la bo-20 la nywaga, “C. T. Russell le badirišani ba gagwe ba be ba dumela ka go tia gore ba be ba le lebakeng la puno le gore batho ba be ba swanetše go kwa therešo yeo e hunollago.” Ba ile ba dira’ng ka se? Ka ge ba lemoga gore ba phela nakong ya puno, “nako e amogelegago ka mo go kgethegilego,” bana babo rena ba ga se ba ikgotsofatša feela ka go laletša batho gore ba tle tirelong e itšego ya kereke. Ke kgale baruti ba Bojakane ba dira sona seo. Go e na le moo, Bakriste bao ba tloditšwego ba ile ba ba le mekgwa e mengwe ya go phatlalatša ditaba tše  dibotse. E nngwe ya dilo tšeo ba ilego ba di dira ke gore ba dirišitše thekinolotši ya morago bjale ka bohlale gore ba katološe modiro wa bona.

¹² Badiredi bao ba bego ba bopa sehlotswana se se fišegago ba ile ba diriša dipampišana, dimakasine le dipuku. Ba ile ba ba ba ngwala dithero gomme ba di romela dikuranteng tše dikete gore di yo gatišwa. Ba ile ba gaša mananeo ao a theilwego Mangwalong diradiong tša tikologo le tša setšhaba. Ba ile ba ba ba tšweletša le diswantšho tšeo di sepedišanago le medumo, gaešita le ge intasteri ya difilimi e be e se ya hlwa e tšweletša diswantšho tšeo di sepedišanago le medumo. Go phegelela mo ka phišego go bile le mafelelo afe? Lehono, go na le batho ba e ka bago ba dimilione tše šupago bao ba arabetšego le go tšea karolo go tsebatšeng molaetša o rego: “Boelanang le Modimo.” Ruri bahlanka bao ba pele ba Jehofa ba beile mehlala e mebotse ya phišego go sa šetšwe go lekanyetšwa ke maemo.

13. Morero wa Modimo wo re swanetšego go o tšeela godimo ke ofe?

¹³ Mantšu a Paulo a a rego “bjale ke nako e amogelegago ka mo go kgethegilego” a sa dutše a nepile. Rena bao re bonego botho bja Jehofa re leboga gore re neilwe sebaka sa go kwa le go amogela molaetša wa poelano. Go e na le go fo iketla, re tšeela godimo mantšu a Paulo a rego: “Re le lopa gore le se ke la amogela botho bjo bogolo bja Modimo gomme la lahlegelwa ke morero wa bjona.” (2 Bakor. 6:1) Morero wa botho bja Modimo ke go ‘boelana le lefase’ ka Kriste.—2 Bakor. 5:19.

14. Go bulega dibaka dife dinageng tše dintši?

¹⁴ Batho ba bantši bao ba foufaditšwego ke Sathane ba sa dutše ba arogane le Modimo e bile ba hlokomologa morero wa botho bja Modimo. (2 Bakor. 4:3, 4; 1 Joh. 5:19) Lega go le bjalo, maemo a lefase ao a mpefalago a dirile gore ba bantši ba arabele gabotse ge ba bontšhwa gore bokgopo le tlaišego ya batho di bakilwe ke go arogana ga bona le Modimo. Gaešita le dinageng tšeo go tšona batho ba bego ba sa šetše modiro wa rena wa boboledi, ga bjale ba bantši ba amogela ditaba tše dibotse gomme ba gata mogato wa go boelana le Modimo. Ka gona, na re a lemoga gore ye ke nako ya gore re fišege kutšwanyana ge re tsebatša molaetša wa gore: “Boelanang le Modimo”?

15. Go e na le go fo tsebatša molaetša gore re kgahliše batho, ke’ng seo re nyakago gore se tsebje kae le kae?

¹⁵ Modiro wa rena ga se go fo botša batho gore ge ba ka boela go Modimo, o tla ba thuša go lebeletšana le mathata a bona ka moka gomme ba tla ikwa ba le kaone. Ba bantši ba fo ba ba nyaka sona seo ge ba eya kerekeng gomme dikereke di ikemišeditše go kgotsofatša kganyogo ya bona. (2 Tim. 4:3, 4) Woo ga se morero wa bodiredi bja rena. Ditaba tše dibotse tšeo re di bolelago ke tša gore Jehofa ka lerato o ikemišeditše go lebalela batho diphošo tša bona ka Kriste. Ka gona, go ka kgonega gore batho ba se sa hlwa ba arogana le Modimo eupša ba boelane le yena. (Baroma 5:10; 8:32) Lega go le bjalo, “nako e amogelegago ka mo go kgethegilego” e batamela bofelong ka lebelo le legolo.

“Ebang Mafolofolo Moyeng”

16. Paulo o thušitšwe ke’ng gore a be le sebete le phišego?

¹⁶ Ka gona, re ka hlagolela bjang phišego bakeng sa borapedi bja therešo le go dula re na le yona? Ba bangwe ba ka ba ba na le dihlong ka tlhago goba e se batho bao ba bolelago kudu gomme ba ka thatafalelwa ke go bolela ka bolokologi  goba ka go bontšha bogwera. Lega go le bjalo, re swanetše go gopola gore go fišega ga se go fo ba matšato goba go bogwa; e bile ga se taba ya gore motho o na le semelo sa mohuta mang. Paulo o hlalositše mokgwa wo motho a ka fišegago ka wona ge a be a kgothaletša Bakristegotee le yena gore: “Ebang mafolofolo moyeng.” (Baroma 12:11) Moya wa Jehofa o kgathile tema e kgolo go direng gore moapostola yo a be le sebete le go kgotlelela modirong wa boboledi. Go tloga nakong ya ge a be a bitšwa ke Jesu go fihlela a golegwa la mafelelo le go ba mohwelatumelo kua Roma—nako ya nywaga ya ka godimo ga e 30—Paulo ga se a ka a fokola. Ka mehla Paulo o be a ithekgile ka Modimo yo a ilego a mo nea matla ka moya. O itše: “Dilong tšohle ke na le matla ka baka la yo a mphago matla.” (Bafil. 4:13) Ruri re ka holwa ke go ithuta mohlaleng wo!

17. Re ka kgona bjang go ba “mafolofolo moyeng”?

¹⁷ Lentšu leo le fetoletšwego e le “mafolofolo” ka go lebanya le bolela go “bela.” (Kingdom Interlinear) Go swanetše gore go be le phišo e lekanego gore ketlele ya meetse e dule e bela. Ka mo go swanago, re dula re hloka moya wa Modimo gore re be “mafolofolo moyeng.” Re ka o hwetša ge re diriša ditokišetšo ka moka tšeo Jehofa a re direlago tšona go re matlafatša moyeng. Seo se bolela gore re swanetše go tšeela godimo borapedi bja rena bja lapa le bja phuthego—ka mehla re be le thuto ya motho ka noši le ya lapa, re rapele le go bokana le Bakristegotee le rena. Seo se tla re thuša gore re be le seo re ka rego ke mollo wo o tla re dirago gore re be “mafolofolo moyeng.”—Bala Ditiro 4:20; 18:25.

18. Ka ge re le Bakriste bao ba ineetšego, re swanetše go tsepelela morerong ofe?

¹⁸ Motho yo a ineetšego ke yo a tsepeletšego morerong o tee gomme ga a arošwe gabonolo goba go nyama ge a phegelela morero woo. Bjalo ka Bakriste bao ba ineetšego, maikemišetšo a rena ke go dira selo le ge e le sefe seo Jehofa a nyakago gore re se dire, bjalo ka ge Jesu a dirile. (Baheb. 10:7) Le lehono, thato ya Jehofa ke gore batho ba bantši ka mo go kgonegago ba boelane le yena. Ka baka leo, a re fišegeng—re ekiše Jesu le Paulo—modirong wo o bohlokwa, modiro wo o akgofilego kudu, wo o swanetšego go dirwa lehono.

Na o a Gopola?

• “Bodiredi bja poelano” bjo bo ilego bja gafelwa Paulo le Bakriste ba bangwe ba ba tloditšwego e be e le bofe?

• Ke bjang mašaledi a tloditšwego a ilego a diriša gabotse “nako e amogelegago ka mo go kgethegilego”?

• Badiredi ba Bakriste ba ka ba bjang “mafolofolo moyeng”?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 12]

Paulo ga se a ka a lebala nako ya ge a be a kopana le Morena Jesu Kriste