»Še posebej zdaj je čas naklonjenosti«
»Še posebej zdaj je čas naklonjenosti«
»Glej! Še posebej zdaj je čas naklonjenosti. Glej! Zdaj je dan rešitve.« (2. KOR. 6:2)
1. Zakaj moramo presoditi, katero delo naj bi opravljali ob vsakem času?
»VSE ima svoj čas. Vsako početje pod nebom ima svoj čas.« (Prid. 3:1) Salomon je pisal o tem, kako pomembno je, da znamo presoditi, kdaj je najprimernejši čas za kako pomembno opravilo – pa naj gre za kmetovanje, potovanje, posel ali pogovarjanje z drugimi. Vendar pa moramo tudi presoditi, katero delo je najpomembnejše in ga je treba opravljati ob vsakem času. Drugače povedano, jasno nam mora biti, kaj ima v življenju prednost.
2. Iz česa se vidi, da se je Jezus jasno zavedal, v kakšnem času živi?
2 Ko je bil Jezus na zemlji, se je dobro zavedal, v kakšnem času živi in kaj mora delati. Jasno je imel v mislih, kaj ima v njegovem življenju prednost, zato je vedel, da je napočil dolgo pričakovani čas za izpolnitev številnih mesijanskih prerokb. (1. Pet. 1:11; Raz. 19:10) Čakalo ga je delo, s katerim naj bi jasno pokazal, da je obljubljeni Mesija. Ljudem je moral temeljito oznaniti resnico o Kraljestvu in zbrati tiste, ki naj bi z njim vladali v tem Kraljestvu. Moral pa je tudi položiti temelje krščanski občini, ki naj bi oznanjevala in pridobivala učence po vsem svetu, do skrajnega konca zemlje. (Mar. 1:15)
3. Kako je na Jezusa vplivalo to, da se je zavedal, v kakšnem času živi?
3 Jezusa je to, da se je zavedal, v kakšnem času živi, gnalo oziroma spodbujalo, da je goreče izpolnjeval Očetovo voljo. Svojim učencem je rekel: »Žetev je res velika, delavcev pa malo. Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.« (Luk. 10:2; Mal. 4:5, 6) Izmed svojih učencev je najprej izbral 12 nato pa še 70 posameznikov, jim dal natančna navodila in jih poslal, naj ljudem oznanijo vznemirljivo sporočilo: »Nebeško kraljestvo se je približalo.« Glede njega samega pa beremo: »Ko je Jezus nehal dajati navodila svojim dvanajsterim učencem, je od tam odšel poučevat in oznanjevat v okoliška mesta.« (Mat. 10:5–7; 11:1; Luk. 10:1)
4. V čem je Pavel posnemal Jezusa Kristusa?
4 Jezus je bil svojim sledilcem popoln zgled v gorečnosti in vdanosti. Na to je opozoril apostol Pavel, ko je sovernikom prigovarjal: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Kor. 11:1) V čem je Pavel posnemal Kristusa? Predvsem v tem, da pri oznanjevanju dobre novice ni varčeval z močmi. V pismih, ki jih je napisal občinam, najdemo izraze, kot so »pri svojem delu ne bodite leni«, »sužnjujte Jehovu«, »bodite [. . .] vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu« in »kar koli delate, delajte to iz vse duše, kakor da bi delali za Jehova«. (Rim. 12:11; 1. Kor. 15:58; Kol. 3:23) Pavel ni nikoli pozabil svojega srečanja z Gospodom Jezusom Kristusom na cesti v Damask in njegovih besed, ki mu jih je Ananija najbrž prenesel: »On mi je izbrana posoda, da ponese moje ime narodom, pa tudi kraljem in Izraelovim sinovom.« (Apd. 9:15; Rim. 1:1, 5; Gal. 1:16)
»Še posebej zdaj je čas naklonjenosti«
5. Zakaj je Pavel tako goreče oznanjeval?
5 Ko beremo knjigo Apostolska dela, ne moremo, da ne bi opazili, kako pogumno in goreče je Pavel oznanjeval. (Apd. 13:9, 10; 17:16, 17; 18:5) Zavedal se je, v kako pomembnem času živi. Dejal je: »Glej! Še posebej zdaj je čas naklonjenosti. Glej! Zdaj je dan rešitve.« (2. Kor. 6:2) Tako je denimo čas naklonjenosti za babilonske ujetnike nastopil leta 537 pr. n. št., ko so se lahko vrnili v svojo domovino. (Iza. 49:8, 9) Toda o katerem času naklonjenosti je Pavel tu govoril? To lahko ugotovimo iz sobesedila.
6., 7. Katera velika čast je izkazana današnjim maziljenim kristjanom in kdo sodeluje z njimi?
6 Pavel je pred tem v svojem pismu omenil, da je bila njemu in drugim maziljenim kristjanom izkazana velika čast. (Beri 2. Korinčanom 5:18–20.) Pojasnil je, da jih je Bog poklical s posebnim razlogom, namreč da bi opravljali »službo sprave«. Ljudi naj bi prosili: »Spravite se z Bogom.« To je pomenilo, da naj bi ljudje z Bogom znova vzpostavili prijateljske oziroma mirne odnose.
7 Človeštvo je odtujeno Jehovu že vse od upora v Edenu. (Rim. 3:10, 23) Ta odtujenost je ljudi na splošno pahnila v duhovno temo, zaradi česar trpijo in umirajo. »Vemo namreč, da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine,« je napisal Pavel. (Rim. 8:22) Toda Bog je začel ljudi spodbujati, jih pravzaprav rotiti, naj se vrnejo k njemu oziroma naj se z njim spravijo. To je bila »služba sprave«, ki je bila takrat zaupana Pavlu in drugim maziljenim kristjanom. Ta »čas naklonjenosti« bi se lahko za tiste, ki bi pričeli verovati v Jezusa, izkazal za »dan rešitve«. Vsi maziljeni kristjani in njihovi spremljevalci, »druge ovce«, ki sodelujejo z njimi, vabijo ljudi, naj izkoristijo »čas naklonjenosti«. (Jan. 10:16)
8. Zaradi česa je spodbujanje ljudi k spravi tako izjemno?
8 Takšno spodbujanje ljudi k spravi pa je še toliko bolj izjemno zato, ker je Bog, četudi je krivda za razdor zgolj na eni strani – na strani človeka, ki se mu je uprl v Edenu – sam prevzel pobudo, da bi ga poravnal. (1. Jan. 4:10, 19) Kaj je storil? Pavel odgovarja: »Bog [je] po Kristusu svet spravil s seboj in ljudem ni prišteval njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave.« (2. Kor. 5:19; Iza. 55:6)
9. Kako je Pavel pokazal, da ceni Božje usmiljenje?
9 Jehova je s tem, da je priskrbel odkupno žrtev, omogočil vsem, ki vanjo verujejo, da so jim odpuščeni prestopki ter da z njim znova vzpostavijo prijateljske in mirne odnose. Poleg tega je poslal svoje sle, da bi vsem ljudem prigovarjali, naj se spravijo z njim, dokler se še lahko. (Beri 1. Timoteju 2:3–6.) Pavel je doumel, kaj je Božja volja, in se je zavedal, v kakšnem času živi, zato se je v »službi sprave« neutrudno razdajal. Jehovova volja se ni spremenila. Jehova tudi v naših dneh vabi ljudi, naj se spravijo z njim. Pavlove besede »še posebej zdaj je čas naklonjenosti« in »zdaj je dan rešitve« še vedno veljajo. Jehova je zares usmiljen in sočuten Bog! (2. Mojz. 34:6, 7)
Ne zgrešimo »njenega namena«
10. Kaj dan rešitve pomeni za maziljene kristjane – v preteklosti in danes?
10 Prvi, ki imajo koristi od te Božje nezaslužene dobrotljivosti, so tisti, ki so »zedinjen[i] s Kristusom«. (2. Kor. 5:17, 18) Zanje se je »dan rešitve« pričel na binkošti leta 33 n. št. Takrat jim je bila zaupana naloga, da razglašajo »besedo sprave«. Danes preostanek maziljenih kristjanov še vedno opravlja »službo sprave«. Maziljenci se zavedajo, da štirje angeli, ki jih je apostol Janez videl v preroškem videnju, »zadrž[ujejo] štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali [. . .] na zemljo«. Zato je sedaj še vedno »dan rešitve« in bolj kot kdaj prej »čas naklonjenosti«. (Raz. 7:1–3) Iz tega razloga se maziljeni preostanek že vse od začetka 20. stoletja goreče razdaja in opravlja »službo sprave« po vsem svetu, do skrajnega konca zemlje.
11., 12. Kako so maziljeni kristjani na začetku 20. stoletja pokazali, da se zavedajo, v kako odločilnem času živijo? (Glej sliko na 15. strani.)
11 V knjigi Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom denimo piše, da so na prelomu 20. stoletja »C. T. Russel in njegovi sodelavci trdno verjeli, da živijo v času žetve in da ljudje morajo slišati osvobajajočo resnico«. Kaj so glede tega ukrenili? Ker so doumeli, da živijo v času žetve, v »času naklonjenosti«, se niso zadovoljili s tem, da bi ljudi zgolj vabili k verskim obredom. Duhovščina tako imenovanega krščanstva je že dolgo počela ravno to. Maziljeni kristjani so raje pričeli širiti dobro novico na druge praktične načine. Med drugim tako, da so s pridom izkoristili najnovejšo tehniko.
12 Mala skupina gorečih oznanjevalcev je dobro novico o Kraljestvu širila s traktati, letaki, revijami in knjigami. Poleg tega so za več tisoč časopisov pisali članke in skrbeli, da so v njih izhajale pridige. Po državnih in mednarodnih radijskih mrežah so predvajali program s svetopisemsko vsebino. Posneli in predvajali so film s sinhroniziranimi zvočnimi posnetki, in to še preden je filmska industrija pričela snemati zvočne filme za javnost. Kakšne rezultate je obrodila takšna neutrudna gorečnost? Danes je po vsem svetu kakih sedem milijonov ljudi, ki so se odzvali na sporočilo »Spravite se z Bogom« in ga sedaj tudi sami razglašajo. Zares, ti zgodnji Jehovovi služabniki so bili dober zgled gorečnosti, pa čeprav jih je bilo malo in niso imeli veliko izkušenj.
13. Kateri Božji namen bi si morali vzeti k srcu?
13 Pavlova izjava »še posebej zdaj je čas naklonjenosti« še vedno velja. Vsi, ki smo okusili Jehovovo nezasluženo dobrotljivost, smo hvaležni za priložnost, da smo lahko slišali sporočilo o spravi in se nanj pozitivno odzvali. Vendar sedaj ne sedimo samozadovoljno križem rok, ampak resno jemljemo Pavlove besede: »Ponovno [vas] prosimo, da ne bi potem, ko bi sprejeli Božjo nezasluženo dobrotljivost, zgrešili njenega namena.« (2. Kor. 6:1) Bog je človeštvu izkazal nezasluženo dobrotljivost z namenom, da bi »svet spravil s seboj« po Kristusu. (2. Kor. 5:19)
14. Kaj pozitivnega se dogaja v številnih deželah?
14 Večina človeštva, ki jo je Satan zaslepil, je še vedno odtujena Bogu in ne ve, zakaj je Bog ljudem izkazal nezasluženo dobrotljivost. (2. Kor. 4:3, 4; 1. Jan. 5:19) Vendar vse slabše razmere v svetu mnoge navedejo na to, da se pozitivno odzovejo, ko jim kdo pokaže, da je vzrok vsega zla in trpljenja na zemlji ravno odtujenost Bogu. Celo v deželah, kjer je večina ljudi ravnodušna do sporočila, ki jim ga oznanjamo, mnogi sprejmejo dobro novico in nekaj storijo za to, da bi se spravili z Bogom. Ali se potemtakem zavedamo, da je danes pravi čas za to, da ljudi še bolj goreče prosimo »Spravite se z Bogom«?
15. O čem želimo obvestiti ljudi, ne pa jim zgolj oznanjati sporočila, zaradi katerega bi se bolje počutili?
15 Naša naloga ni zgolj to, da ljudem povemo, da jim bo Bog, če se bodo obrnili k njemu, pomagal reševati njihove probleme in se bodo tako bolje počutili. Mnogi gredo v cerkev samo zaradi tega, cerkve pa jim rade volje ugodijo. (2. Tim. 4:3, 4) Toda to ni cilj našega oznanjevanja. Dobra novica, ki jo oznanjujemo, govori o tem, da je Jehova iz svoje ljubezni pripravljen ljudem odpustiti prestopke na temelju Kristusove žrtve. Tako se posamezniki lahko odločijo, da ne bodo več odtujeni Bogu, temveč da se bodo z njim spravili. (Rim. 5:10; 8:32) Vendar se bo ta »čas naklonjenosti« kmalu iztekel.
»Prekipevajte od duha«
16. Zaradi česa je bil Pavel tako pogumen in goreč?
16 Kako lahko torej postanemo goreči za pravo čaščenje in takšni tudi ostanemo? Nekateri so morda po naravi bolj plašni oziroma zadržani in mogoče niso tako odprti ali pa družabni. Vendar si je dobro zapomniti, da gorečnost ne pomeni samo tega, da človek odkrito pokaže čustva ali navdušenost, niti ni odvisna od posameznikove osebnosti. Pavel je poudaril, kako si lahko pridobimo in ohranimo gorečnost, ko je prigovarjal sokristjanom: »Prekipevajte od duha.« (Rim. 12:11) Pri tem, da je Pavel tako pogumno in vztrajno oznanjeval, je imel pomembno vlogo Jehovov duh. Od takrat, ko ga je Jezus poklical, pa do poslednje zaporne kazni in mučeniške smrti v Rimu – torej več kot 30 let – ni njegova gorečnost niti malo uplahnila. Vedno se je obračal na Boga in ta mu je po duhu dajal potrebno moč. »Vse zmorem po njem, ki mi daje moč,« je dejal. (Fil. 4:13) Zares nam lahko koristi, če se učimo od njega!
17. Kako lahko »prekipeva[mo] od duha«?
17 Beseda, ki se v Rimljanom 12:11 prevaja s »prekipevati«, dobesedno pomeni »vreti«. (Kingdom Interlinear) Da bi voda v loncu vrela, ga moramo ves čas močno segrevati. Če torej želimo »prekipeva[ti] od duha«, moramo biti ves čas izpostavljeni Božjemu duhu. To pa nam bo uspelo, če bomo dodobra izkoristili vse, s čimer nas Jehova oskrbuje, da bi bili duhovno močni. To pomeni, da moramo resno jemati družinsko in občinsko čaščenje – redno preučevati osebno in kot družina, redno moliti in se shajati s sokristjani. Tako bomo ohranjali »ogenj«, zaradi katerega bomo lahko »vreli« oziroma »prekipeva[li] od duha«. (Beri Apostolska dela 4:20; 18:25.)
18. Kateri cilj bi morali imeti ves čas pred očmi?
18 Predan človek je povsem osredinjen na svoj cilj in se ne pusti zlahka premotiti oziroma odvrniti od njega. Cilj predanih kristjanov je, da delajo vse, kar Jehova pričakuje od njih, tako kakor je to delal Jezus. (Heb. 10:7) Jehova danes hoče, da bi se z njim spravilo čim več ljudi. Zato posnemajmo Jezusa in Pavla ter goreče opravljajmo to nalogo, ki je danes najbolj pomembna, pravzaprav nujna!
Ali se spomniš?
• Kaj je bila »služba sprave«, ki je bila zaupana Pavlu in drugim maziljenim kristjanom?
• Zakaj lahko rečemo, da maziljeni preostanek s pridom izkorišča »čas naklonjenosti«?
• Kako lahko krščanski oznanjevalci »prekipeva[mo] od duha«?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 12]
Pavel ni nikoli pozabil svojega srečanja z Gospodom Jezusom Kristusom.