Opelela Jehofa!
Opelela Jehofa!
“Ke tla opelela Modimo wa ka ge ke sa dutše ke phela.”—PS. 146:2.
1. Dafida yo mofsa o tutueditšwe ke’ng go hlama tše dingwe tša dipsalme tša gagwe?
GE Dafida e sa le mofsa, o ile a fetša diiri tše dintši a le merakeng yeo e lego kgauswi le Betlelehema a diša mehlape ya tatagwe. Ge Dafida a dutše a diša dinku, o be a ka bona mediro e makatšago ya tlholo ya Jehofa, e lego legodimo leo le tletšego dinaledi, “diphoofolo tša nageng” le “dinonyana tša legodimo.” O ile a kgongwa kudu ke seo a se bonego moo a ilego a tutueletšega go hlama dikoša tše di kgomago pelo tša go tumiša Mmopi wa dilo tše tše dibotse. Dikoša tše dintši tšeo Dafida a di hlamilego di hwetšwa pukung ya Dipsalme. *—Bala Psalme 8:3, 4, 7-9.
2. (a) Mmino o ka kgoma motho bjang? Nea mohlala. (b) Re ka ithuta’ng ka tswalano ya Dafida le Jehofa go tšwa go Psalme 34:7, 8 le Psalme 139:2-8?
2 E swanetše go ba e be e le ka yona nako yeo moo Dafida a ilego a kaonefatša bokgoni bja gagwe bjalo ka seopedi. Ge e le gabotse, o ile a ba le bokgoni kudu moo a ilego a laletšwa go tlo leletša Kgoši Saulo harepa. (Die. 22:29) Mmino wa Dafida o be o tloga o lapološa kgoši ye yeo e bego e tshwenyegile, go etša ge le lehono mmino o bose o lapološa batho. Nako le nako ge Dafida a be a letša seletšo sa gagwe, “Saulo yena o be a imologa gomme a eba kaone.” (1 Sam. 16:23) Dikoša tše tšeo di hlamilwego ke monna yo wa seopedi yoo gape e bego e le mongwadi wa dikoša yo a bego a boifa Modimo di sa le bohlokwa le lehono. Nagana feela! Lehono, nywaga ya ka godimo ga e 3 000 ka morago ga go belegwa ga Dafida, batho ba dimilione bao ba tšwago dikarolong tše di sa swanego tša bophelo le bao ba phelago dikarolong ka moka tša lefase, ka mehla ba bala dipsalme tše tša Dafida ge ba nyaka khomotšo le kholofelo.—2 Dikor. 7:6; bala Psalme 34:7, 8; 139:2-8; Amose 6:5.
Mmino o a Hlomphega Borapeding bja Therešo
3, 4. Mehleng ya Dafida, go ile gwa dirwa dithulaganyo dife gore go letšwe mmino o mokgethwa?
3 Dafida o be a na le bokgoni gomme o dirišitše bokgoni bjoo ka tsela e kaonekaone—go tagafatša Jehofa. Ka morago ga gore Dafida e be kgoši ya Isiraele, o ile a rulaganya gore go akaretšwe mmino o mobose ditirelong tša taberenakele. Go Balefi ka moka bao ba bego ba hlankela tempeleng—ke ba 4 000—bao ba ilego ba abelwa gore e be “ba go tumiša,” mola ba 288 “ba tlwaeditšwe go opelela Jehofa, bao ka moka e bego e le dikgwari.”—1 Dikor. 23:3, 5; 25:7.
4 Bontši bja dikoša tšeo di ilego tša opelwa ke Balefi di be di hlamilwe ke Dafida. Baisiraele ka moka bao ba ilego ba ba le tokelo ya go ba gona ge dipsalme tša Dafida di be di opelwa ba swanetše go ba ba ile ba kgongwa kudu ke seo ba se kwelego. Ka morago, ge areka ya kgwerano e be e tlišwa Jerusalema, “Dafida a botša balaodi ba Balefi gore ba beakanye bana babo bona ba diopedi ba swere diletšo tša mmino, e lego dikwadi, diharepa le disimbala, gomme ba di leletše godimo gore go kwale modumo wa lethabo.”—1 Dikor. 15:16.
5, 6. (a) Ke ka baka la’ng mmino o be o tšeelwa godimo gakaakaa pušong ya Dafida? (b) Re tseba bjang gore mmino o be o lebelelwa o le bohlokwa borapeding Isiraeleng ya bogologolo?
5 Ke ka baka la’ng mmino o be o tšeelwa godimo gakaakaa mehleng ya Dafida? Na e be e le feela ka gobane kgoši ye e be e le setsebi sa mmino? Aowa, go be go na le lebaka le lengwe, leo le ilego la utollwa nywagakgolo ka morago ge Kgoši Hesekia wa go loka a be a mpshafatša ditirelo tša tempele. Go 2 Dikoronika 29:25, re bala gore: “[Hesekia] a emiša Balefi ntlong ya Jehofa ba swere disimbala, dikwadi le diharepa, ba latela mokgwa wa go opela wo o thomilwego ke Dafida, Gada yo e bego e le mmoni wa kgoši le moporofeta Nathane, ka gobane mokgwa woo o be o etšwa go Jehofa a diriša baporofeta ba gagwe.”
6 Ee, Jehofa o be a diriša baporofeta go hlahla barapedi ba gagwe gore ba mo tumiše ka kopelo. Diopedi tše di tšwago lelokong la boperisita di be di lokollwa medirong e mengwe yeo Balefi ba bangwe ba bego ba swanetše go e dira gore di be le nako e lekanego ya go hlama, mohlomongwe le ya go itlwaetša.—1 Dikor. 9:33.
7, 8. Ge re opela dikopelo tša rena tša Mmušo, ke’ng seo se lego bohlokwa go feta bokgoni?
7 Mohlomongwe o ka re: “Ge go tliwa tabeng ya go opela, ruri nkabe ke sa balelwe gare ga ditsebi tšeo di bego di opela taberenakeleng!” Eupša ga se diopedi ka moka tša Balefi tšeo e bego e le ditsebi. Go ya ka 1 Dikoronika 25:8, go be go bile go na le ‘baithuti.’ E bile selo se sengwe seo re swanetšego go se ela hloko ke gore go ka ba go be go na le ditsebi tša mmino le diopedi melokong e mengwe ya Isiraele, eupša Jehofa o ile a kgetha Balefi gore ba šome ka mmino. Re ka kgodišega gore go sa šetšwe gore e be e le ‘ditsebi’ go ba ‘baithuti,’ Balefi ka moka bao ba botegago ba be ba opela go tšwa pelong.
8 Dafida o be a rata mmino e bile e be e le setsebi sa wona. Na Modimo o kgahlwa feela ke bokgoni? Go Psalme 33:3, Dafida o ngwadile gore: “Le ntšhe bothakga bja mafelelo ge le letša diletšo tša metato e bile le goelela ka go hlalala.” Ntlha e molaleng: Seo se lego bohlokwa ke gore re “ntšhe bothakga bja mafelelo” ge re tumiša Jehofa.
Tema Yeo e Kgathilwego ke Mmino ka Morago ga Mehla ya Dafida
9. Hlalosa seo o ka bago o se bone le go se kwa ge nkabe o be o le gona ge go kgakolwa tempele nakong ya pušo ya Solomone.
9 Nakong ya pušo ya Kgoši Solomone, mmino o be o dirišwa kudu borapeding bjo bo sekilego. Ge go be go kgakolwa tempele, go be go na le mehuta ka moka ya diletšo go akaretša le baletši ba diphala ba 120. (Bala 2 Dikoronika 5:12.) Beibele e re botša gore “baletši ba diphalafala [bao ka moka e bego e le baperisita] le diopedi ba kwatša modumo o tee ge ba tumiša le go leboga Jehofa . . . ‘ka gobane o lokile, e bile botho bja gagwe ke bja go iša mehleng ya neng le neng.’” Gateetee ge modumo woo wa lethabo o phagama, ‘ntlo e ile ya tlala leru,’ e lego seo se bontšhago gore Jehofa o be a o amogela. Go swanetše go ba go be go thabiša gakaakang go kwa modumo wa diphalafala tšeo ka moka gotee le diopedi tše dikete tšeo di opelago gotee!—2 Dikor. 5:13.
10, 11. Ke’ng seo se bontšhago gore Bakriste ba pele ba be ba diriša mmino borapeding?
10 Le Bakriste ba pele ba be ba diriša mmino borapeding. Ke therešo gore barapedi ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba sa bokane ka ditaberenakeleng goba ditempeleng, eupša ba be ba bokana dintlong tša bona. Ka baka la go tlaišwa le mabaka a mangwe, maemo ao ba bego ba bokana go ona gantši a be a sa thabiše. Lega go le bjalo, Bakriste bao ba ile ba tumiša Modimo ka dikopelo.
11 Moapostola Paulo o ile a kgothaletša bana babo ba Bakriste ba kua Kolose gore: “Tšwelang pele le . . . kgothatšana ka dipsalme, ditumišo tša go tumiša Modimo, dikopelo tša moya tšeo di opelwago ka lešoko.” (Bakol. 3:16) Ka morago ga gore Paulo le Silase ba golegwe, ba ile ba thoma go “rapela gomme ba tumiša Modimo ka kopelo,” gaešita le ge ba be ba se na puku ya dikopelo. (Dit. 16:25) Ge e ba o ka golegwa, ke dikopelo tše kae tša Mmušo tšeo o bego o ka kgona go di opela ka hlogo?
12. Re ka bontšha bjang gore re lemoga bohlokwa bja dikopelo tša rena tša Mmušo?
12 Ka ge mmino o hlomphega borapeding bja rena, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ruri ke a o rata? Na ke katanela go fihla dibokeng, dikopanong tše dinyenyane le tše dikgolo ka nako gore ke kgone go tšea karolo le bana bešo le dikgaetšedi go opeleng kopelo ya go bula le go opela go tšwa pelong? Na ke fa bana ba ka kgopolo ya gore kopelo yeo e opelwago magareng ga Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le Seboka sa Tirelo goba yeo e opelwago magareng ga polelo ya phatlalatša le Thuto ya Morokami ke nako ya go khutša, e lego sebaka sa gore ba tloge madulong a bona go sa nyakege, mohlomongwe ka morero wa go fo otlolla maoto?’ Go opela ke karolo ya borapedi bja rena. Ee, go sa šetšwe gore re ‘ditsebi’ goba ‘baithuti,’ ka moka ga rena re ka opela gotee re tumiša Jehofa—e bile re swanetše go dira bjalo.—Bapiša le 2 Bakorinthe 8:12.
Ge Dinako di Fetoga le Dinyakwa tša Rena di a Fetoga
13, 14. Go opela go tšwa pelong go bohlokwa gakaaka’ng nakong ya diboka tša phuthego? Nea mohlala.
13 Nywageng e fetago e 100 e fetilego, Zion’s Watch Tower e hlalositše le lengwe la mabaka ao a dirago gore dikopelo tša rena tša Mmušo e be tša bohlokwa ka tsela ye. E itše: “Go opela ditherešo ke tsela ye botse ya go di nweletša menaganong le dipelong tša batho ba Modimo.” Bontši bja mantšu ao a dirišitšwego dikopelong tša rena a tšerwe ka Mangwalong, ka gona go ithuta mantšu a tše dingwe tša dikopelo tše e ka ba tsela e botse kudu ya go nweletša therešo ka dipelong tša rena. Gantši bao e bego e le la mathomo ba re etela dibokeng tša rena ba ile ba kgongwa kudu ke ge phuthego e opela go tšwa pelong.
14 Mantšiboeng a mangwe ka 1869, C. T. Russell o be a eya gae ge a be a ekwa batho ba opela go tšwa holong yeo e lego lebatong la ka tlase. Ka nako yeo, o be a ipoditše gore a ka se tsoge a hweditše therešo ka Modimo. Ka gona o ile a ikgafela mešomong ya kgwebo, a bolela gore ge a ka ba le tšhelete e ntši, a ka kgona go thuša batho ka dilo tša nama gaešita le ge a be a ka se kgone go ba thuša ka tša moya. Ngwanabo rena Russell o ile a tsena ka holong e šilafetšego ya leswiswi gomme a hwetša go swerwe ditirelo tša bodumedi moo. O ile a dula fase gomme a theetša. Ka morago o ile a ngwala gore seo a se kwelego bošegong bjoo ‘e be e le se se lekanego ka thušo ya Modimo, go tiiša gape tumelo ya gagwe yeo e tekemago tabeng ya go budulelwa ga Beibele ke Modimo.’ Ela hloko gore seo se ilego sa dira gore Ngwanabo rena Russell a ye sebokeng se ke ge a be a ekwa go opelwa.
15. Ke kwešišo efe e kaonefaditšwego yeo e ilego ya dira gore go nyakege gore go dirwe diphetogo pukung ya dikopelo?
15 Ge nako e dutše eya, kwešišo ya rena ya Mangwalo e a kaonefatšwa. Diema 4:18 e re: “Tsela ya baloki e bjalo ka seetša se se phadimago ganyenyane-ganyenyane go fihlela e eba mosegare o mogolo.” Go oketšega ga seetša go dira gore go be le diphetogo tseleng yeo re ‘opelago therešo.’ Nywageng e fetago e 25 e fetilego, Dihlatse tša Jehofa dinageng tše dintši di be di dutše di thabela go diriša puku ya dikopelo ya Opelelang Jehofa Ditumišo. * Nywageng ya ka morago ga go lokollwa ga puku yeo, seetša se be se dutše se phadima ditabeng tše dintši gomme tše dingwe tša dipolelwana tšeo di dirišitšwego pukung yeo ya dikopelo di šiilwe ke nako. Ka mohlala, ga re sa re “thulaganyo e mpsha,” eupša re re “lefase le lefsa.” Go molaleng gore go ya ka seo re bego re se tlwaetše, go ile gwa nyakega gore go dirwe puku e mpsha ya dikopelo.
16. Puku ya rena e mpsha ya dikopelo e tla re thuša bjang go latela keletšo ya Paulo ye e lego go Baefeso 5:19?
16 Ka lona lebaka le le a mangwe, Sehlopha se Bušago se ile sa dumelela gore go dirwe puku e mpsha yeo e nago le sehlogo se se rego Opelela Jehofa. Palo ya dikopelo tša rena ka pukung e mpsha ya dikopelo e fokoditšwe gomme ya ba tše 135. Ka ge re tla swanelwa ke go ithuta dikopelo tše mmalwa, go swanetše go ba bonolo gore re sware ka hlogo mantšu a tše dingwe tša dikopelo tše mpsha. Se se dumelelana le keletšo ya Paulo yeo e begilwego go Baefeso 5:19.—Bala.
O ka Bontšha Gore o a di Rata
17. Ke’ng seo se ka re thušago go phema go boifa go segwa ge re opela phuthegong?
17 Na re swanetše go dumelela go boifa go segwa go re thibela go opela ge re le dibokeng tša Bokriste? E nagane ka tsela ye: Na ga se therešo gore “ka moka ga rena re kgopša gantši” ge re bolela? (Jak. 3:2) Lega go le bjalo, ga re dumelele gore go se phethagale ga rena go re thibele go tumiša Jehofa ka ntlo le ntlo. Ka gona, ke ka baka la’ng re swanetše go dumelela mantšu a rena ao a sa phethagalago a re thibela go tumiša Modimo ka kopelo? Jehofa, yoo “a neilego motho molomo,” o thabišwa ke go re theetša ge re dutše re diriša mantšu a rena go mo tumiša ka kopelo.—Ek. 4:11.
18. Nea ditšhišinyo tša go ithuta mantšu a dikopelo.
18 Di-CD tšeo di nago le sehlogo se se rego Sing to Jehovah—Vocal Renditions di a hwetšagala ka maleme a mantši. Di akaretša dikopelo tše mpsha tšeo di opelwago ka mantšu e bile di sepedišana le diletšo tša mmino. Tsela yeo mmino o rulagantšwego ka yona e dira gore batho ba bantši ba thabele go o theetša. Di theetše gantši; ka tsela yeo kgauswinyane o tla ba o tseba mantšu a tše dingwe tša dikopelo tša rena tše difsa. Mantšu a dikopelo tše dintši a hlamilwe ka tsela ya gore ge o opela mothaladi o mongwe, o ka kgona go nagana gore go tla latela eng mothalading wo o latelago. Ka gona, ge o theeditše di-CD tše, o re’ng o sa opele gotee le diopedi? Ge o ka itlwaetša mantšu le mmino o sa le ka gae, ga go pelaelo gore o tla kgona go opela ka kgodišego ge o le Holong ya Mmušo.
19. Ke megato efe yeo e nyakegago ge go rulaganywa diletšo tša dikopelo tša rena tša Mmušo?
19 Go bonolo go tšeela fase mmino wa ketapele woo o bapalwago dikopanong tša rena tša letšatši le le kgethegilego, tša tikologo le tša selete. Go šongwa ka thata ge di rulaganywa. Ka morago ga go kgethwa ga mmino, go swanetše gore mmino o hlangwe ka šedi e kgolo gore ditho tše 64 tša sehlopha sa baletši ba Watchtower di kgone go tšweletša mmino woo. Ke moka ditsebi tša mmino di fetša diiri tše dintši di hlahloba seo se tlago go letšwa gomme mafelelong sa gatišwa lefelong la go gatišetša la kua Patterson, New York. Bana babo rena ba le dikgaetšedi ba lesome ga ba dule United States. Ka moka ga bona ba tšea se e le tokelo ge ba eba le karolo go tšweletšeng mmino o kgahlišago bakeng sa mediro ya pušo ya Modimo. Re ka bontšha gore re leboga boikgafo bja bona bjo lerato. Ge modulasetulo dikopanong tša rena a re kgopela gore re dule fase, anke re direng bjalo kapejana gomme re leke go se šitišwe ke selo ge re theeditše mmino woo re o lokišeditšwego ka lerato.
20. O ikemišeditše go dira’ng?
20 Jehofa o a theetša ge re opela dikopelo tša go mo tumiša. Ke tša bohlokwa go yena. Re ka mo thabiša pelo ka go opela ka dipelo tša rena ka moka ge ka mehla re kopana borapeding. Ee, go sa šetšwe gore re ditsebi goba baithuti, anke re ‘opeleleng Jehofa’!—Ps. 104:33.
[Mengwalo ya tlase]
^ ser. 1 Se se kgahlišago ke gore nywagakgolo e lesome ka morago ga lehu la Dafida, barongwa ba ile ba tsebiša badiši bao ba bego ba dišitše mehlape ya bona merakeng ya kgauswi le Betlelehema gore Mesia o belegwe.—Luka 2:4, 8, 13, 14.
^ ser. 15 Puku ye ka moka ya dikopelo tše 225 e be e dutše e le gona ka maleme a fetago a 100.
O Nagana’ng?
• Ke mehlala efe ya mehleng ya Beibele yeo e bontšhago gore mmino o kgatha tema e kgolo borapeding bja rena?
• O nagana gore taelo ya Jesu yeo e hwetšwago go Mateo 22:37 e tswalana bjang le go tšea karolo ka pelo ka moka ge re opela dikopelo tša Mmušo?
• Re ka bontšha bjang gore re tloga re leboga dikopelo tša rena tša Mmušo?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 23]
Na o thibela bana ba gago go tloga madulong a bona go sa nyakege nakong ya kopelo?
[Seswantšho go letlakala 24]
Na o ithuta mantšu a dikopelo tša rena tše difsa ge o le gae?