Na Ruri go Kile gwa ba le Serapa sa Edene?

NA O tseba kanegelo ya Adama le Efa gotee le serapa sa Edene? E tlwaelegile bathong go dikologa lefase. Ke ka baka la’ng o sa ipalele yona? O tla e hwetša go Genesi 1:26–3:24. Kgwekgwe ya kanegelo ye še:

Jehofa Modimo * o bopa motho ka lerole, o mo reela leina la Adama gomme o mmea serapeng seo se lego lefelong leo le bitšwago Edene. Modimo ke yena a lemilego serapa se. Se nošetšwa gabotse gomme se tletše ka dihlare tše dibotse tšeo di enywago dienywa. Bogareng bja sona go na le “sehlare sa go tseba botse le bobe.” Modimo o thibela batho gore ba se je dienywa tša sehlare se, o ba botša gore ge ba sa mo kwe ba tla feleletša ka lehu. Ge nako e dutše e eya, Jehofa o direla Adama molekane—mosadi e lego Efa—a mmopa a diriša e nngwe ya dikgopo tša Adama. Modimo o ba nea modiro wa go hlokomela serapa sa Edene gomme o ba botša gore ba tswale ba ate ba tlale lefase.

Ge Efa a nnoši, noga e bolela le yena, e mo leka gore a je sehlare se se ileditšwego ka go bolela gore Modimo o mo forile gomme o mo gana le selo se itšego se sebotse, seo se tlago go mo dira gore a swane le Modimo. O a ineela gomme o ja seenywa se se ileditšwego. Ka morago, Adama o  mo tlatša tirong ya gagwe ya go se kwe Modimo. Jehofa o arabela ka go ahlola Adama, Efa le noga. Ka morago ga gore batho ba rakwe serapeng seo se swanago le paradeise, barongwa ba thiba tsela e yago go sona.

Mathomong e be e le setlwaedi magareng ga diithuti, dirutegi le boradihistori go kgonthišetša gore ditiragalo tšeo di begilwego ka pukung ya Beibele ya Genesi e be e le therešo e bile di dumelelana le histori. Mehleng ya lehono, batho ba bantši ba belaela ditiragalo tše. Eupša ke ka baka la’ng batho ba belaela pego ya Genesi ya mabapi le Adama, Efa le serapa sa Edene? Anke re hlahlobeng mabaka a mane a tlwaelegilego.

1. Na serapa sa Edene e be e le lefelo la kgonthe?

Ke ka baka la’ng go ena le pelaelo ka taba ye? Sebaki e ka ba e le filosofi. Ka nywagakgolo, borathutatumelo ba be ba akanyetša gore serapa sa Modimo se be se sa dutše se le gona lefelong le lengwe. Lega go le bjalo, dikereke di be di tutueditšwe ke boradifilosofi ba Bagerika ba bjalo ka Plato le Aristotle, bao ba bego ba swareletše la gore ga go selo se e ka bago se se phethagetšego lefaseng. Ke magodimo feela ao a phethagetšego. Borathutatumelo ba beile mabaka ka gore, Paradeise ya mathomong e swanetše go ba e be e le kgaufsi le legodimo. * Ba bangwe ba itše serapa se be se le ka godimo ga thaba e telele kudu, yeo e bego e sa kgongwe ke lefase leo le senyegilego; ba bangwe ba re se be se le Phoulong ya Leboa goba Phoulong ya Borwa; mola ba bangwe bona ba re se be se le ngweding goba kgaufsi le wona. Ga go makatše gore taba yeo e lego mabapi le Edene ile ya thoma go bonagala eka ke nonwane. Diithuti tša mehleng yeno di ganetša kgopolo ya mabapi le tikologo yeo go thwego lefelo la Edene le be le le go yona ba re ga e kwagale, di umaka gore lefelo la mohuta woo ga se la ka la ba gona.

Lega go le bjalo, Beibele ga e hlalose serapa se ka tsela yeo. Go Genesi 2:8-14, re ithuta dilo tše mmalwa ka go lebanya mabapi le lefelo leo. Serapa se se be se le karolong ya ka bohlabela ya lefelo leo le bitšwago Edene. Se be se nošetšwa ke noka yeo e bego e le mothopo wa dinoka tše nne. E nngwe le e nngwe e na le leina la yona gomme go neilwe le tlhaloso e nyenyane mabapi le moo e elelago e lebile gona. Ditaba tše di tshwentše diithuti tša Beibele lebaka le letelele, tšeo bontši bja tšona di ilego tša hlahlobišiša temana ye ya Beibele bakeng sa go bona gore lefelo le la bogologolo le ka ba le le gokae mehleng ya rena. Lega go le bjalo, di ile tša fihlelela diphetho tše dintši tše di ganetšanago. Na se se bolela gore tlhaloso e lebanyago ya Edene, serapa sa yona gaešita le dinoka tša yona e fošagetše goba ke nonwane?

Ela hloko: Ditiragalo tša pego ya serapa sa Edene di diragetše nywageng e 6 000 e fetilego. Go bonagala di ngwadilwe ke Moshe, yoo go ka diregago gore o dirišitše dipego tšeo a bego a di botšwa ke batho goba dingwalwa tšeo di bego di šetše di le gona. Lega go le bjalo, Moshe o thomile go ngwala mo e ka bago nywaga e 2 500 ka morago ga gore ditiragalo tše di direge. Edene e be e šetše e le lefelo la histori la bogologolo. Bjale, na go a kgonega gore dika tše di bonagalago tša naga tše bjalo ka dinoka di fetoge nywagakgolong e mentši? Boalo bja lefase bo fetoga bo sa kgaotše, bo dula bo šutha. Lefelo leo go ka diregago gore Edene e be e le go lona le bekilwe ke ditšhišinyego tša lefase—lefelo leo ga bjale le nago le mo e ka  bago 17 lekgolong ya ditšhišinyego tše dikgolo tša lefase. Mafelong a bjalo, diphetogo di direga gantši. Go oketša moo, meetsefula a mehleng ya Noa a ka ba a ile a fetoša ponagalo ya lefelo leo ka ditsela tšeo re ka se di tsebego lehono. *

Lega go le bjalo, dintlha tše mmalwa tšeo re di tsebago ke tše: Pego ya Genesi e bolela ka serapa e le lefelo la kgonthe. Dinoka tše pedi tšeo go bolelwago ka tšona pegong ye—Eforate le Tigris goba Hidekele—di sa ela le lehono gomme e mengwe ya methopo ya tšona e kgauswi le kgauswi. Pego e bolela gaešita le ka dinaga tšeo dinoka tše di bego di phatša go tšona le go bolela ka ditšweletšwa tša tlhago tše di bego di tsebja dinageng tšeo. Dintlha tše e be e le tše bohlokwa go Baisiraele ba bogologolo, e lego babadi ba pele ba pego ye.

Na boikgopolelo le dinonwane di tsebja ka tsela ye? Goba na di sekametše go tlogeleng ditaba tšeo di nyakago kgonthišetšo goba tšeo di ka ganetšwago? Tsela yeo go thongwago nonwane ka yona ke ya gore: “Kgalekgale lefelong la kgolekgole.” Lega go le bjalo, histori gantši e akaretša ditaba ka botlalo ka tsela e swanago le yeo pego ya Edene e di beilego ka yona.

2. Na ke therešo gore Modimo o bopile Adama ka lerole gomme Efa ka e nngwe ya dikgopo tša Adama?

Thutamahlale ya mehleng yeno e kgonthišeditše gore mmele wa motho o hlamilwe ka dikarolo tše di fapafapanego—tše bjalo ka hydrogen, oksitšene le carbon—tšeo ka moka ga tšona di hwetšwago boalong bja lefase. Eupša dikarolo tše di kopantšwe bjang sebopiweng se se phelago?

Borathutamahlale ba ruta gore bophelo bo Itiragaletše, bo thomile ganyenyane-ganyenyane ka dibopego tše bonolo gomme ka nywaga ya ka godimo ga e dimilione bo fetogile bjo bo raraganego le go feta. Lega go le bjalo, lentšu “bonolo” e ka ba le le forago, ka gobane diphedi ka moka—gaešita le diphedi tša sele e tee yeo e bonwago ka microscope—ke tše di raraganego ka tsela e makatšago. Ga go na bohlatse bjo bo bontšhago gore go na le mohuta o itšego wa bophelo wo o bilego gona ka mohlolo goba woo o tlago go ba gona. Go e na le moo, dilo ka moka tše di phelago ke bohlatse bjo bo kgodišago bja gore di bopilwe ka bohlale bjo bo phagametšego bja rena kudu. *—Baroma 1:20.

Na o ka akanya o theeditše molotšana o mobose goba o kgahlegela seswantšho sa bokgabo goba go kgahlišwa ke seo thekinolotši e se fihletšego gomme wa phetha ka gore dilo tše ka moka  ga di na modiri? Ga go bjalo le gatee! Eupša dilo tše bjalo tše di dirilwego ka bokgwari di ka se bapišwe le mmele wa motho wo o bopilwego ka tsela e raraganego, e kgahlišago, goba e bohlale. Ke bjang re ka naganago gore ga o na Mmopi? Go oketša moo, pego ya Genesi e hlalosa gore go diphedi ka moka lefaseng, batho ke bona feela bao ba bopilwego ka seswantšho sa Modimo. (Genesi 1:26) Ke mo go kwagalago gore ke batho feela mo lefaseng bao ba nago le bokgoni bja go bontšha kganyogo ya Modimo ya go hlama dilo, ka dinako tše dingwe ba hlama mmino o mobose, dilo tša bokgabo gotee le tša thekinolotši. Na re swanetše go makatšwa ke gore Modimo o re phala kgole ge go tliwa tabeng ya go hlama dilo?

Bothata ke eng tabeng ya gore mosadi o bopilwe ka kgopo ya monna? * Modimo a ka be a ile a diriša ditsela tše dingwe, eupša tsela yeo a bopilego mosadi ka yona ke e bohlokwa kudu. O be a nyaka gore monna le mosadi ba nyalane gomme ba kgomarelane, ba be bjalo ka “nama e tee.” (Genesi 2:24) Na tsela yeo monna le mosadi ba thušanago ka yona, ka go ba le tswalano e tiilego le e borutho, ga se bohlatse bjo matla bja gore go na le Mmopi yo bohlale le yo lerato.

Go oketša moo, ditsebi tša mehleng yeno tša tša leabela di dumela gore go na le kgonagalo ya gore batho ka moka ba tšwa go monna o tee le mosadi o tee. Ka gona, na ruri pego ya Genesi ga se therešo?

3. Sehlare sa tsebo le sehlare sa bophelo di bonala e le tša boikgopolelo.

Ge e le gabotse, pego ya Genesi ga e rute gore dihlare tše di be di kgethegile goba di ena le matla a fetago a tlhago. Go ena le moo, e be e le dihlare tša kgonthe tšeo Jehofa a di dirišitšego e le diswantšhetšo.

Na ka dinako tše dingwe batho ga ba dire se se swanago? Ka mohlala, moahlodi a ka lemoša ka bobe bja go se hlomphe kgoro ya tsheko. Ga se fenitšhara, diswantšho le maboto tša kgoro ya tsheko tšeo moahlodi a di šireletšago tirong ye eupša o šireletša tshepedišo ya toka yeo e emelwago ke kgoro ya tsheko. Dikgoši tše di fapafapanego di dirišitše lepara le mphapahlogo e le maswao a matla a pušo.

Ka gona, dihlare tšeo tše pedi di be di swantšhetša’ng? Go ile gwa rutwa dithuto tše di raraganego mabapi le tšona. Karabo ya maleba e bonolo e bile e a kwagala. Sehlare sa go tseba botse le bobe se be se swantšhetša tokelo yeo e lego ya  Modimo feela—tshwanelo ya go bolela gore se sebotse ke sefe le se sebe ke sefe. (Jeremia 10:23) Ga go makatše ge e be e le molato go utswa dienywa tša sehlare seo! Ka lehlakoreng le lengwe, sehlare sa bophelo se be se swantšhetša mpho yeo e ka newago ke Modimo feela—bophelo bjo bo sa felego.—Baroma 6:23.

4. Noga ya go bolela go bonagala e le ya ka nonwaneng.

Ke therešo gore karolo ye ya kanegelo ya Genesi e ka kwagala e gakantšha, kudukudu ge e ba re sa hlahlobe Beibele ka moka. Lega go le bjalo, Mangwalo ganyenyane-ganyenyane a nea tlhaloso e kwagalago ya sephiri se se segolo.

Ke mang goba ke’ng seo se dirilego gore noga e bonagale e kgona go bolela? Baisiraele ba bogologolo ba be ba tseba dintlha tše dingwe tšeo di neago tshedimošo mabapi le tema yeo e kgathwago ke noga. Ka mohlala, ba be ba tseba gore gaešita le ge diphoofolo di be di sa kgone go bolela, sephedi sa moya se ka dira gore phoofolo e bonagale eka e a bolela. Moshe gape o ile a ngwala pego ya mabapi le Bileama; Modimo o rometše morongwa gore a dire gore pokolo ya Bileama e bolele go swana le motho.—Numeri 22:26-31; 2 Petro 2:15, 16.

Na meoya e mengwe, go akaretša le yeo e lego manaba a Modimo, e kgona go dira mehlolo? Moshe o bone ge bapirisita ba go dira malea ba Baegipita ba ekiša e mengwe ya mehlolo ya Modimo, e bjalo ka go fetoša lepara gore e be noga. Matla a go dira ditiro tše bjalo a be a ka tšwa feela go manaba a Modimo ao a lego lefelong la moya.—Ekisodo 7:8-12.

Go bonagala Moshe gape e be e le mongwadi yo a buduletšwego wa puku ya Jobo. Puku yeo e boletše mo gontši ka Sathane, lenaba le legolo la Modimo, yoo ka boradia a hlohlilego potego ya bahlanka ka moka ba Jehofa. (Jobo 1:6-11; 2:4, 5) Na Baisiraele ba bogologolo ba beile mabaka ka gore Sathane o dirišitše noga kua Edene, ka go dira gore e bonagale eka e a bolela gomme a hlalefetša Efa gore a se botegele Modimo? Go bonagala bjalo.

Na Sathane ke yena a dirilego gore noga e bonagale eka e a bolela? Jesu ka morago o boletše ka Sathane gore ke “moaketši le tatago maaka.” (Johane 8:44) “Tatago maaka” e tla ba yena mohlami wa maaka a pele ao a kilego a bolelwa, na ga go bjalo? Maaka a pele a hwetšwa mantšung a noga ao a lebišitšwego go Efa. Noga e ile ya ganetša temošo ya Modimo ya gore go ja seenywa sa sehlare sa go tseba botse le bobe go tla feleletša ka lehu, ka go bolela gore: “Le ka se hwe lehu.” (Genesi 3:4) Go molaleng gore Jesu o be a tseba gore Sathane o be a dirišitše noga. Kutollo yeo Jesu a e neilego moapostola Johane e fetša taba ka go bolela gore Sathane ke “noga ya kgale.”—Kutollo 1:1; 12:9.

Na ke go iphora go dumela gore sebopiwa se matla sa moya se ka dira gore noga e bonagale eka e a bolela? Gaešita le batho, bao ba nago le matla a manyenyane kudu ge a bapetšwa le a dibopiwa tša moya, ba kgona go dira ditiro tše makatšago ka go dira gore dipopi di bonagale eka di a bolela le go dira dilo tše di kgethegilego tšeo di kgodišago.

 Bohlatse bjo bo Kgodišago Kudu

Na o ka se dumele gore dipelaelo mabapi le pego ya Genesi ge e le gabotse ga di na motheo o tiilego? Ka lehlakoreng le lengwe, go na le bohlatse bjo matla bja gore pego ye e kile ya direga.

Ka mohlala, Jesu Kriste o bitšwa gore ke “hlatse e botegago le ya therešo.” (Kutollo 3:14) Bjalo ka motho yo a phethagetšego, ga se a ka a bolela maaka le go kgopamiša therešo ka tsela le ge e le efe. Se sengwe gape, o rutile gore o phetše nako e telele pele e ka ba motho mo lefaseng—ge e le gabotse, o phetše kgauswi le Tatagwe Jehofa, “pele lefase le eba gona.” (Johane 17:5) Ka gona, o be a le gona ge bophelo bo thoma go ba gona lefaseng. Bohlatse bja hlatse ye yeo e botegago go feta dihlatse ka moka ke bofe?

Jesu o boletše ka Adama le Efa e le batho ba kgonthe. O boletše ka lenyalo la bona ge a be a hlalosa tekanyetšo ya Jehofa ya go ba le molekane o tee. (Mateo 19:3-6) Ge e ba ga se ba ka ba ba gona le gore serapa sa Edene e be e fo ba nonwane, gona Jesu o be a forilwe goba e be e le moaketši. Phetho e bjalo e fošagetše! Jesu o be a le legodimong, a lebeletše ge masetlapelo a direga serapeng seo. Go na le bohlatse bofe bjo bo ka kgodišago go feta bjo?

Ge e le gabotse, go se dumele pego ya Genesi ke go se dumele go Jesu. Go se dumele mo go bjalo go dira gore go se ke gwa kgonega go kwešiša tše dingwe tša dithuto tše dikgolo tša Beibele le dikholofetšo tšeo di kgothatšago kudu. Anke re boneng gore seo se ka direga bjang.

[Mengwalo ya tlase]