Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Okutetulula Ovitateka Vehole Okuliyava

Okutetulula Ovitateka Vehole Okuliyava

Okutetulula Ovitateka Vehole Okuliyava

OMBIMBILIYA kaipopi okuti otyinepo apeho matyipepuka. Apostolu Paulu watuminwe na Huku okuhoneka konthele yotyinepo okuti vokuelinepa mavakala “novitateka via kese nthiki.” (1 Coríntios 7:28, Nova Tradução na Linguagem de Hoje) Mahi vokuelinepa vapondola okutepulula ovitateka vapita navio motyinepo, nokuetela ehambu kese umwe mukuavo. Tala ovitateka epandu mavilandulako, ovalume novakai vehole okuliyava motyinepo, nokutala oñgeni okulandula onondonga mbo Mbimbiliya tyivatela.

1

ETYI VELIYAVA:

“Ame na una nelinepa nae tutupu oupanga omuwa.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

‘Pungei nawa ovipuka viakolela vali.’FILIPENSES 1:10.

Otyinepo tyove, otyimwe pu vina viakolela vali momuenyo wove. Tyatokala okupakwa komutwe. Moluotyo, tala nawa inkha ovilinga viove vieta okuliyava oko. Uhayeke ovipuka viomuenyo wa kese nthiki vikuyapule ku una welinepa nae. Tyotyili, pamwe ovilinga ine ovipuka ovikuavo vipondola okumukalesa kokule kese umwe na mukuavo. Mahi, ove upondola tupu nokuesukisa okuteta omuvo upesela movipuka uhole okulinga, nokukala nomapanga.

Mahi, ovalinepi vamwe vamanena omuvo movitalukiso no movilinga vihesukisile, avahakala nomuvo wokukala na vana velinepa navo. Ovanthu ovo kavekahi ‘nokuyapuka katutu-tutu’ ku vana velinepa navo. Anthi, vekahi nokutila ovitateka. Inkha onwe muna otyitateka ngotyo, ove wesukisa okuimbuka omokonda yatyi, nokutyitetulula. Inkha ukala omuvo omunyingi na una welinepa nae, motyivili okukala epanga liae nokukala tyotyili “olutu lwike.”—Gênesis 2:24.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: Andre a na Tania, ovalinepi vamwe ko Australia, velinepale omanima ekwi. Andre wati: “Ame nanoñgonoka okuti okuundapa unene nokuliovolela ovilinga ovinyingi, tyipondola okueta ovitateka motyinepo. Ngotyo, ame nomukai wange, tuovola omuvo wokutomphola nokulipopila etyi tusoka.”

Dave na Jane vakala ko Estadu Unidu velinepale omanima 22, vatomphola apeho ono minutu 30 kokangulohi. Jane wati: “Omuvo oo wakolela unene, iya katuyeke natyike tyitutyilike.”

2

ETYI VELIYAVA:

“Ame havasile etyi ankho ndyihanda motyinepo.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

“Kese umwe ahatualeko vala okuovola ouwa wae muene, mahi atualeko okuovola ouwa wamukuavo.”1 CORÍNTIOS 10:24.

Omunthu wasukalala vali unene netyi apondola okupewa motyinepo, tyotyili kakala nehambu, namphila anepa ovikando ovinyingi. Otyinepo tyienda nawa tyina kese umwe asukalala vali nokuava tyipona okupewa vala. Jesus wapopia omokonda yatyi, etyi ati: “Okuava tyihambukiswa vali tyipona okupewa.”—Atos 20:35.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: Maria na Martin, vakala ko Mexico, velinepale omanima 39. Mahi, otyinepo tyavo haapeho owiki nokohi. Vahinangela otyitateka tyimwe vakalele natyo. Maria wati: “Nthiki imwe atutañguna, iya andyipopi Martin ondaka imwe ihalekesa ehumbilo. Oe anumana unene. Ame andyiovola okumulekesa okuti ankho hatyoko nahandele, netyipopia vala mokuanumana. Mahi, oe ehetavela.” Martin wati: “Mokueenda kuolutañgu olo, andyihimbika okusoka okuti kamatutyivili vali okukala kumwe, hesukisile vali okulinga ononkhono opo otyinepo tyetu tyitualeko.”

Martin wahandele okuhumbwa. Maria wahandele okutehelelwa. Nawike walinga etyi mukuavo ahanda.

Oñgeni vatetulula otyitateka otyo? Martin wati: “Ame naovola okutula omutima, atutokola okulandula onondonga onongwa mbo Mbimbiliya konthele yokukala nehumbilo nohole. Mokueenda kuomanima, tuelilonga okuti kese tyitateka tukala natyo, tupondola okutyitetulula inkha tulikuambela ku Huku, okuita ombatelo nokulandula onondonga mbo Mbimbiliya.”—Isaías 48:17, 18; Efésios 4:31, 32.

3

ETYI VELIYAVA:

“Omulume wange ine omukai wange kafuisapo otyilinga tyae.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

“Kese umwe puonthue makapulwa na Huku konthele yae muene.”ROMANOS 14:12.

Tyotyili, otyinepo kamatyende nawa inkha umwe povalinepi kalingi otyilinga tyae. Mahi, otyo tyivilapo inkha aveho kavalingi otyilinga tyavo, avelivele onombei pokati.

Inkha ove apeho usoka kuetyi mukuenyi ena okulinga, kumakala nehambu nalumwe. Haunene, kukala nehambu inkha ove kulingi otyilinga tyove mokonda yamukuenyi uhalingi tyae. Mahi, inkha ulinga ononkhono mbokukala omulume omuwa ine omukai omuwa, otyinepo tyenyi matyikala vali nawa. (1 Pedro 3:1-3) Tyokuakolela vali, ulekesa ku Huku okuti wahumba otyinepo apongiya, nokumuhambukiswa unene netyi ulinga.—1 Pedro 2:19.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: Kim nomulume wae, vakala ko Korea, velinepale omanima 38. Kim wati: “Pamwe omulume wange unumana naame, ayekepo okupopia naame, mahi ame ankho hityii omokonda yatyi. Andyihimbika okusoka okuti kenthyole vali. Tupu pamwe ankho ndyisoka okuti, ‘Oñgeni oe ahanda ndyinoñgonoke oñgeni elitehelela, tyina oe ahaovola okunoñgonoka oñgeni ame ndyilitehelela?’”

Kim ankho upondola okuholovona okusoka kuetyi omulume wae ahalingi. Mahi, oe waholovona ondyila onkhuavo. Kim wati, “Ame hatualeleko tyanumana, anthi nelilongesa okuti otyiwa ndyitetekele okuovola ombembwa.” Pahe, atuho tutyivila okutomphola nawa nombembwa.”—Tiago 3:18.

4

ETYI VELIYAVA:

“Omukai wange ketavela.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

“Omutwe womulume o Kristu.”1 CORÍNTIOS 11:3.

Inkha omulume usoka okuti omukai wae kemuhumbile, tete wesukisa okutala inkha oe muene ukahi nokutavela Komutwe wae Jesus Kristu. Omulume malekesa okuti utavela ku Jesus, mokulandula ongeleka yae.

Apostolu Paulu wahoneka okuti: “Valume tualeiko okukala nohole novakai venyi, ngetyi Kristu ehole ewaneno, iya elipakula mokonda yalio.” (Efésios 5:25) Jesus ‘kamonesile emone’ ovalongwa vae. (Marcos 10:42-44) Oe waavelele ovalongwa vae ehongolelo liayandyuluka, nokuveviyula tyina vapengesa. Mahi, nalumwe evekandukilile. Oe ankho una oluembia navo, nokuhevetumu okulinga etyi vehevili. (Mateus 11:29, 30; Marcos 6:30, 31; 14:37, 38) Oe apeho ankho upaka komutwe omahando avo tyipona ae.—Mateus 20:25-28.

Omulume wesukisa okulipula okuti: ‘Okuti onkhalelo ndyitala otyitumino tyounkhalamutwe, novakai, yahongiliyua vali netyi ovanthu vopotyilongo valinga tyipona omalondolo no nongeleka mbo Mbimbiliya?’ Mongeleka, oñgeni utala omukai wasoka okuti etyi omulume wae apopia katyaviukile, mahi apopi nehumbilo etyi asoka? Mombimbiliya Sara omukai wa Abraiau, ongeleka ongwa yomukai ankho una ehumbilo. (1 Pedro 3:1, 6) Mahi, tyina tyesukisa oe ankho upopia etyi asoka. Ongotyo alingile etyi Abraiau ankho eheete otyitateka tyimwe ankho tyipondola okunyona ombunga.—Gênesis 16:5; 21:9-12.

Tyotyili, Abraiau kakandukilile Sara opo ahapopie vali. Oe ankho hamukalavi. Tupu, omulume ulandula onondonga mbo Mbimbiliya, kakandukila omukai wae, nokumukuluminya okulinga atyiho ahanda. Omukai wae makala nonthilo nae inkha umutumina nokankhenda.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: James, ukala ko Inglaterra wanepale omanima etyinana, wati: “Ame nelilongesa okupula omukai wange tyina ndyilinga omatokolo akolela. Hisoko vala kuame. Anthi, ndyipaka omasuko ae komutwe.”

George ukala ko Estadu Unidu wanepale omanima 59, wati: “Ame hitale omukai wange ngatyina omuhima, anthi ndyimutala okuti omuna-ndunge nokuvila okulinga nawa ovipuka.”—Provérbios 31:10.

5

ETYI VELIYAVA:

“Omulume wange kapiti komutwe novilinga.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

“Omukai omuna-ndunge utunga eumbo liae, mahi otyova ulihanya nomaoko ae muene.”—PROVÉRBIOS 14:1.

Inkha omulume wove ulikondola okulinga omatokolo, nokuhapiti komutwe nokuhongolela ombunga, ove upondola okulinga ovipuka vitatu. (1) Upondola apeho okumupopia mokonda yovipuka ahalingi nawa, (2) upondola okumupola otyilinga tyae tyokuhongolela ombunga, ine (3) upondola okumupandula tyina alinga ononkhono. Inkha uholovona ovipuka vivali viotete, mohanye eumbo liove nomaoko ove muene. Okuholovona onthele yatatu, matyikukuatesako okutunga, ine okupameka otyinepo tyove.

Ovalume ovanyingi vapanda vali ehumbilo tyipona ohole. Ngotyo, inkha omulume wove wimbuka okuti ove umuhumba, okumulekesa okuti ononkhono alinga pala okuhongolela ombunga, onongwa tupu wembupanda, oe matualako okulinga vali nawa otyilinga tyae. Tyotyili, ove pamwe kumahambukwa netyi omulume wove alinga. Onwe vevali muesukisa okupopia konthele yotyo. (Provérbios 18:13) Mahi onondaka uholovona, nonkhalelo upopia, mavikukuatesako okuhanya ine okupameka otyinepo tyove. (Provérbios 21:9; 27:15) Popia nonthilo etyi usoka, iya movasi liwa etyi uhanda—omulume wove kamelikondola okupita komutwe.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: Michele, ukala ko Estadu Unidu iya wanepale omanima 30, wati: “Mokonda ame no nomphange mbange tuatekulwa na me uhena omulume, oe ankho ututumina kononkhono nokuhapopilwa. Ame andyiovola okumuhetekela. Moluotyo apeho ndyina okulinga ononkhono pala okutavela omulume wange. Mongeleka, ame nelilonga okupula komulume wange anahalingi omatokolo ange muene.”

Rakele, ukala ko Australia iya velinepa na Marku omanima 21, tupu wahongiliyilue nonkhalelo atekulwa. Oe wati: “Me yange ankho nalumwe etavela ku Tate. Ankho velitomba vala nokutañguna. Momanima otete otyinepo tyange, andyihetekela me. Mokueenda kuomanima, andyililongesa ouwa wokulandula onondonga mbo Mbimbiliya konthele yokukala nehumbilo. Pahe ame na Marku tuna ehambu enene motyinepo tyetu.”

6

ETYI VELIYAVA:

“Ame nepuila novituwa viae vinumanesa.”

ONONDONGA MBO MBIMBILIYA:

“Tualeiko okulikoleleya pokati na vakuenyi, nokulievela pokati tyihakuluminyua, inkha umwe ena ehunga liokunumana na mukuavo. Ngetyi Jeova emuevela, nonwe evelei vakuenyi.”COLOSSENSES 3:13.

Etyi ankho mulipola konomphunga ankho utala vala kovituwa oviwa viomphunga yove. Okuti upondola okutualako okulinga ngotyo? Tyotyili, omukai wove ine omulume wove pamwe ulinga evi vikunumanesa. Anthi, lipula okuti: ‘Ovituwa patyi viomukai wange ine omulume wange ndyitala vali—oviwa ine ovivi?’

Jesus wapopile ongeleka yakolela ilekesa okuti hatyiwa okutala koviponyo via vakuetu. Oe wapula okuti: “Omokonda yatyi utalela kokatoi kekahi meiho liomukuatate wove, mahi ohatale komuti ukahi meiho liove muene?” (Mateus 7:3) Okatoi okayaya okatutu keholi. Mahi omuti, omunene vali tupu omulaale utungwa nao otyitunge. Oityi alongesa? “Tete polamo omuti ukahi meiho liove muene, opo umoneko nawa oñgeni mopolo otyitoi tyikahi meiho liomukuatate wove.”—Mateus 7:5.

Jesus wahimbika ongeleka oyo nelondolo limwe liapama. Oe wati: “Yekeipo okukoyesa, opo nonwe muhakoyeswe. Tyetyi ekoyeso mukoyesa nalio, tupu nonwe olio mamukakoyeswa nalio. Iya otyiheteko muheteka natyo, nonwe otyo mamukahetekwa natyo.” (Mateus 7:1, 2) Inkha uhanda Huku ahatale koviponyo viove—omuti ukahi meiho liove muene—otyiwa uhatale koviponyo via mukuenyi.—Mateus 6:14, 15.

Oñgeni vamwe vehole okulandula onondonga ombo: Jenny ukala ko Inglaterra velinepa na Simon omanima etyive, wati: “Ame naimbuka okuti etyi ndyinumanena apeho nomulume wange, otyituwa tyae tyokuhapange ovipuka tete, uuhuluka vala. Otyo tyiyolesa, mokonda etyi tuahimbika okulihanda, ankho ndyimuhole tyina alinga ovipuka tyihasoko ehimbwe. Anthi, pahe naimbuka okuti ankho ame ndyina otyitateka, tyokumuyunga unene. Simon na ame tuelilonga okuhatele koviponyo via mukuetu.”

Kuta, welinepa na Michele wapopiwale pombanda, wati: “Inkha utala vala kovituwa vinumanesa via mukuenyi, oviponyo ovio mavikala ngoti ovinene unene. Ame natokola okutala vali kovituwa vianthyindilile okuhanda Michele ponthyimbi.”

Etyi tyivatela otyinepo

Onongeleka ombu mbehehi, mbulekesa okuti motyinepo mamumoneka ovitateka, mahi vipondola okutetululwa. Oityi tyipondola okuvatela? Lilonga okukala nohole na Huku nehando liokulandula onondonga mbukahi Mondaka yae, Ombimbiliya.

Alex na Itana vakala ko Nigeria, velinepale omanima alamba po 20, velilonga okuundapesa ombatelo oyo. Alex wati: “Ame naimbuka okuti kese tyitateka tyimoneka pokati kovalinepi tyivilwa okutetululwa inkha vaundapesa onondonga mbo Mbimbiliya.” Omukai wae wati: “Ame nanoñgonoka esilivilo liokulikuambela apeho nomulume wange, nokulandula onondonga mbo Mbimbiliya konthele yotyinepo, nokupwa elundo kese umwe namukuavo. Onthue pahe tuna ovitateka vihehi tyipona puetyi tuelinepa.”

Uhanda okunoñgonoka vali konthele yoñgeni onondonga mbo Mbimbiliya mambukuatesako ombunga yove? Inkha uhanda, ita Onombangi mba Jeova, vatomphole nove konthele yokapitulu 14 komukanda Oityi Ombimbiliya Tyili Ilongesa? b

[Onondaka Poutoi]

a Omanyina amwe apilululwa.

b Walingua no Nombangi mba Jeova.

[Olutalatu pefo 4]

Okuti tuovola omuvo wokukala kumwe?

[Olutalatu pefo 5]

Okuti ndyiovola okuava vali tyipona okupewa?

[Olutalatu pefo 6]

Okuti ndyiovola okutetulula tete ovitateka?

[Olutalatu pefo 7]

Okuti ndyipopia nomukai wange tyina nehenelinge etokolo?

[Ehangununo liolutalatu pefo 9]

Okuti ndyitala vali kovituwa oviwa viomukai wange ine omulume wange?