Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Zo so anzere na lê ti Nzapa ayeke wara fini ti lakue lakue

Zo so anzere na lê ti Nzapa ayeke wara fini ti lakue lakue

Zo so anzere na lê ti Nzapa ayeke wara fini ti lakue lakue

“Mo iri tënë nzoni na ndo azo ti mbilimbili; O L’Éternel, Mo ngoro ala na nzobe tongana vala.”​—PS. 5:13.

1, 2. Nyen la Elie ahunda na womua ti kodoro ti Sarepta ti sara? Tënë ti dengo bê wa lo tene na wali ni?

 NZARA ahon ndo ti mbeni wali womua ti kodoro ti Sarepta na molenge ti lo nga na prophète ti Nzapa. Na ngoi so wali ni aye ti tingo wâ ti tö ye, prophète Elie ahunda na lo ngu na mapa. Lo yeda lani ti mû na lo ngu ti nyon, me ye ti tengo ni so lo yeke na ni ayeke “gi fuku so alingbi na maboko oko [so] ayeke na yâ ti ta, na kete kete mafuta [so] ayeke na yâ ti ngbenda”. Lo pensé so kobe so lo yeke na ni akono pëpe ti mû mbage ni na prophète ni na lo sara tënë ni na lo.​—1 aGbia 17:8-12.

2 Prophète ni akiri atene na lo: “Kozoni, mo sara kete gâteau teti mbi, na mo ga na ni na mbi, na nda ni, mo sara mbeni teti mo mveni na molenge ti mo. Teti L’Éternel Nzapa ti Israël atene tongaso, Fade fuku so ayeke na yâ ti ta a hunzi pëpe, na mafuta so ayeke na yâ ti ngbenda awe pëpe.”​—1 aGbia 17:13, 14.

3. Kota desizion wa e yeke na ni ti mungo ni?

3 Womua so ayeke na mbeni kota desizion ti mungo ni. Desizion ni andu pëpe gi ye so a lingbi lo sara na tanga ti kete kobe so angbâ na lo. Lo yeke zia bê ti lo na Jéhovah ti bata lo na molenge ti lo na fini wala lo yeke zia aye ti mitele so lo yeke na bezoin ni na kozo ndo ahon ti nzere na lê ti Nzapa nga ti ga kamarade ti lo? E kue e yeke nga na mara ti desizion tongaso ti mungo ni. E yeke gi ti nzere na lê ti Jéhovah ahon ti gi ti wara aye ti sese so? E yeke na araison kue ti zia bê ti e na Nzapa nga ti sara na lo. Nga ambeni ye ayeke dä so e lingbi ti sara ti nzere na lê ti Nzapa.

‘Mo lingbi ti tene a voro mo’

4. Ngbanga ti nyen Jéhovah alingbi ti tene e voro lo?

4 Jéhovah ayeke na droit ti ku ti tene azo asara na lo na mbeni lege so anzere na lo. Mbeni groupe ti a-ange so ayeke sara na lo afa so tënë so ayeke tâ tënë na ngoi so ala bungbi lego ti ala oko ala tene: “Jéhovah, mo so mo yeke Nzapa ti e, mo lingbi ti tene a mû na mo gloire, na gonda na ngangu ngbanga ti so mo sara aye kue, nga a yeke ndali ti ye so bê ti mo aye si aye ni ayeke dä na a sara ala.” (Apoc. 4:11). Teti so lo la lo sara aye kue, Jéhovah alingbi ti tene e voro lo.

5. Ngbanga ti nyen a lingbi ndoye so Nzapa ayeke na ni na mbage ti e apusu e ti sara na lo?

5 Mbeni raison so ndali ni e yeke sara na Jéhovah ayeke kota ndoye so lo yeke na ni na mbage ti e. Bible atene so “Nzapa acréé zo na image ti Lo mveni, na image ti Nzapa Lo créé lo; Lo créé ala koli na wali.” (Gen. 1:27). Lo sara zo na mbeni lege so zo ayeke na ngangu ti gbu li na ti mû desizion lo wani. Na mungo na e fini, Jéhovah aga Babâ ti azo kue (Luc 3:38). Legeoko tongana mbeni nzoni babâ, lo mû na amolenge ti lo aye kue so ala yeke na bezoin ni ti duti na ngia. “Lo sara si lâ ti lo asu” nga “lo sara si ngu-nzapa apika” si sese adü na e gbâ ti alê ti kobe nga e duti na yâ ti mbeni ndo so ayeke pendere.​—Mat. 5:45.

6, 7. (a) Ye ti sioni wa Adam aga na ni na ndo ti ahale ti lo kue? (b) Ye wa sandaga ti Christ ayeke sara ndali ti azo so agi ti nzere na lê ti Nzapa?

6 Jéhovah azi nga e na yâ ti aye ti sioni so siokpari aga na ni. Na ngoi so Adam asara siokpari, lo ga tongana mbeni babâ ti sewa so amû mosoro ti sewa ti lo lo buba ni na yâ ti ngia ti nginza. Ye so asara si sewa ni ayeke bâ pasi na pekoni. Na kengo yanga ti Jéhovah, Adam abuba pasa so amolenge ti lo ayeke na ni ti duti na ngia teti lakue lakue. So lo pensé gi na lo wani, lo sara si azo kue aga ngbâa ti siokpari. Ye so asara si azo kue ayeke tï kobela, ala yeke bâ pasi, nga na nda ni ala yeke kui. Ti zi mbeni zo ti ngbâa ahunda ti futa mbeni ye, na Jéhovah afuta ye so alingbi ti zi e na yâ ti aye ti sioni so siokpari aga na ni. (Diko aRomain 5:21.) Ti sara ye alingbi na ye so bê ti Babâ ti lo aye, Jésus Christ amû “âme ti lo tongana ngere so a futa ti zi na azo mingi.” (Mat. 20:28). Na yâ ti ngoi kete, azo so anzere na lê ti Nzapa ayeke wara aye kue ti nzoni so ngere so a futa ti zi na azo ayeke ga na ni.

7 Jéhovah, Wasarango e, asara ye mingi ahon tanga ti azo kue ti tene e duti na ngia nga na mbeni fini so ayeke nzoni. Tongana e nzere na lê ti lo, e yeke wara ande lege ti bâ tongana nyen lo yeke zi aye ti sioni kue so asi na azo. Jéhovah ayeke sara ande si e oko oko kue e bâ tongana nyen lo ga “zo ti futango azo so ayeke gi lo ngangu.”​—aHéb. 11:6.

“Azo ti mo amû ala mveni na nzobe”

8. Nyen la e manda na yâ ti ye so asi na Ésaïe na ndo ti tënë ti sarango kusala na Nzapa?

8 Ti nzere na lê ti Nzapa ahunda ti tene e sara kua nzoni na liberté so e yeke na ni ti soro ye e wani, teti so Jéhovah ayeke gbu zo gbungo na ngangu pëpe ti sara na lo. Na ngoi ti Ésaïe, Nzapa ahunda lo tene: “Fade Mbi to zo nyen? Fade zo nyen ague teti E?” Jéhovah ane prophète ni na hingango so lo yeke na droit ti mû desizion lo wani. Tara ti bâ nzerengo tere ti Ésaïe tongana lo kiri tënë lo tene: “Mbi yeke, Mo to mbi.”​—És. 6:8.

9, 10. (a) A lingbi e sara na Nzapa na bibe wa? (b) Ngbanga ti nyen a yeke nzoni ti tene e sara na Jéhovah na âme ti e kue?

9 Azo ayeke na liberté ti soro ti sara na Nzapa wala ti ke. Jéhovah aye si e sara na lo na bê ti e wani. (Diko Josué 24:15.) Zo so asara na Nzapa na bê ti lo kue pëpe alingbi ti nzere na lê ti lo pëpe; lo yeke yeda nga pëpe na azo so ayeke gi ti sara na lo gi ti nzere na lê ti azo (aCol. 3:22). Tongana e zia si aye ti dunia so akanga lege na e ti sara kua ti Nzapa ‘na bê ti e kue’, e yeke nzere na lo pëpe (Ps. 119:2). Jéhovah ahinga so a yeke nzoni teti ti e ti sara na lo na âme ti e kue. Moïse awa lani azo ti Israël ti soro fini na ‘ndoyengo L’Éternel Nzapa ti ala, na mango yanga ti Lo, na ziango bê ti ala na Lo’.​—Deut. 30:19, 20.

10 David, gbia ti Israël ti giriri ahe bia na Jéhovah atene: “Azo ti Mo amû ala mveni na nzobe, na lâ ti bira ti Mo, ala yü ye ti pendere ti nzoni-kue; apendere ti Mo ayeke tongana mamio ti ndapre.” (Ps. 110:3). Laso azo mingi azia mosoro nga na ngia na kozo ndo na yâ ti fini ti ala. Me ti azo so aye Jéhovah, ala zia kusala so ala yeke sara na lo na kozo ndo na aye kue. So ala yeke fa nzoni tënë na nzara ni afa ye so ayeke kota mingi na lê ti ala. Ala zia bê ti ala kue na Jéhovah ti mû na ala aye so ala yeke na bezoin ni lâ oko oko.​—Mat. 6:33, 34.

Asandaga so anzere na Nzapa

11. Ye ti nzoni wa azo ti Israël alingbi ti ku ti wara tongana ala mû asandaga na Jéhovah?

11 Na gbe ti mbele ti Ndia, azo ti Nzapa ayeke mû lani na lo asandaga so ayeke nzoni ti tene ala nzere na lê ti lo. Lévitique 19:5 atene: “Tongana i mû sacrifice na offrande ti siriri na L’Éternel, a lingbi i mû sacrifice ni si L’Éternel awara ngia na lege ti i.” Na yâ ti oko mbeti ti Lévitique so a tene: “Tongana i mû sacrifice ti mungo merci na L’Éternel, i mû sacrifice ni si Mbi lingbi wara ngia na lege ti i.” (Lév. 22:29). Na ngoi so azo ti Israël amû anyama so ayeke nzoni na sandaga na ndo ti gbalaka ti Jéhovah, guru ni so ayeke gue na nduzu ayeke tongana ye so ‘fion ni afun nzoni’ na hôn ti tâ Nzapa (Lév. 1:9, 13). Bê ti lo anzere na ye so azo ti lo asara, so afa so ala ndoye lo (Gen. 8:21). Na yâ ti Ndia so, mbeni ye ayeke dä so andu e laso. Azo so amû na Jéhovah asandaga so lo yeda na ni, ala yeke nzere na lê ti lo. Asandaga wa lo yeda na ni? Zia e bâ aye use: sarango ye ti e nga na tënë ti yanga ti e.

12. Asioni sarango ye wa ayeke sara si ‘tere ti e so e mû tongana sandaga’ ayeke ga sioni na lê ti Nzapa?

12 Na yâ ti mbeti so bazengele Paul atokua na aRomain, lo tene: “Ala mû tere ti ala tongana sandaga so ayeke na fini, so ayeke nzoni-kue, so anzere na Nzapa, so ti tene mbeni kusala so ayeke nzoni-kue so ala sara ni na hingango ndo ti ala.” (aRom. 12:1). Ti tene Nzapa abâ mbeni zo na nzoni lê, a lingbi zo ni abata tere ti lo si a ngbâ nzoni na lê ti Nzapa. Tongana lo sara si tere ti lo aga sioni na lege ti nyongo manga, mbangi, wala nyongo sämba ahon ndo ni, sandaga ti lo ni ayeke nzere na Nzapa pëpe (2 aCor. 7:1). Nga, teti so zo so ‘angbâ na yâ ti lango-sioni ayeke sara siokpari na tere ti lo wani’, sarango ye kue so ayeke sioni alingbi ti sara si sandaga ti lo aga sioni na lê ti Nzapa (1 aCor. 6:18). Zo so aye ti nzere na lê ti Nzapa, a lingbi lo ‘ga zo so ayeke nzoni-kue na yâ ti sarango ye ti lo’.​—1 Pi. 1:14-16.

13. Ngbanga ti nyen a yeke na lege ni ti tene e sepela Jéhovah?

13 Mbeni sandaga so anzere na Jéhovah ayeke tënë ti yanga ti e. Azo so aye Jéhovah ayeke sara lakue nzoni tënë ti lo na azo nga na yanga-da ti ala. (Diko Psaume 34:2-4.) Diko Psaume 148-150, na bâ tongana nyen apsaume so awa e ti sepela Jéhovah. Biani, “sepelango alingbi na azo ti mbilimbili.” (Ps. 33:1). Jésus Christ so ayeke tapande ti e afa nene ti sepelango Nzapa na lege ti fango nzoni tënë.​—Luc 4:18, 43, 44.

14, 15. Mara ti asandaga wa Osée awa azo ti Israël ti mû? Jéhovah akiri tënë tongana nyen?

14 Fango tënë na nzara ni ayeke fa polele so e ye Jéhovah nga e ye ti nzere na lê ti lo. Na tapande, bâ tënë so prophète Osée atene ti wa azo ti Israël so avoro anzapa ti wataka na so anzere mbeni pëpe na lê ti Nzapa (Os. 13:1-3). Osée atene na ala ti tene ala voro yanga ala tene: “[Jéhovah,] lungula sioye kue ti e, Mo mû ye ti nzoni na e, na fade e mû yanga ti e na sacrifice legeoko tongana zo amû bagara na sacrifice.”​—Os. 14:1, 2.

15 Na popo ti anyama kue so mbeni zo ti Israël alingbi ti mû na sandaga na Jéhovah, bagara la ngere ti lo ayeke mingi ahon atanga ni. Ti “mû yanga ti e na sacrifice legeoko tongana zo amû bagara na sacrifice” aye ti sara tënë ti atënë so ayeke nzoni so e tene ni na bê ti e kue ti sepela na tâ Nzapa. Jéhovah atene nyen na azo so ayeke mû mara ti asandaga tongaso? Lo tene: “Fade Mbi ndoye ala na bê ti Mbi kue.” (Os. 14:4). Azo so amû mara ti asandaga ti sepela tongaso, Jéhovah ayeke pardone ala, ala yeke nzere na lê ti lo, nga ala yeke ga akamarade ti lo.

16, 17. Na ngoi so mabe apusu mbeni zo ti sepela Nzapa na fango nzoni tënë, Jéhovah ayeke bâ ni tongana nyen?

16 Ngbene ye giriri sepelango Jéhovah na lê ti azo ayeke na popo ti aye so a yeke bâ ni na yâ ti tâ vorongo. Mungo gonda na Nzapa ayeke kota ye mingi na lê ti mbeni wasungo psaume, ni la lo voro yanga na Nzapa lo tene: “Mbi voro Mo, O L’Éternel, Mo kamata offrande ti nzobe so mbi mû na lege ti yanga ti mbi.” (Ps. 119:108). Ka ti laso ayeke tongana nyen? Na yâ ti mbeni prophétie, Ésaïe asara tënë ti azo mingi mingi ti ngoi ti e, lo tene: “Fade ala fa tënë nzoni ti sepela L’Éternel. . . . Fade ala ga na ndo gbalaka ti Mbi [Nzapa], na fade Mbi kamata ala [amatabisi ti ala] na ngia.” (És. 60:6, 7). Na yâ ti gango tâ tënë ti prophétie so, azo kutu mingi ayeke mû na Nzapa “sandaga ti gonda, so ti tene lengo ti yanga so ayeke fa iri ti lo na lê ti azo dandara.”​—aHéb. 13:15.

17 Ka ti mo ayeke tongana nyen? Mo yeke mû na Nzapa asandaga so anzere na lo? Tongana a yeke tongaso pëpe, mo yeke changé aye na yâ ti fini ti mo ti mû lege na mo ti to nda ti sepela Jéhovah na fango tënë na azo? Na ngoi so mabe ti mo apusu mo ti to nda ti fa nzoni tënë, sandaga ti mo ayeke duti “ye so amû ngia na l’Éternel ahon koli bagara”. (Diko Psaume 69:31, 32.) Hinga so sandaga ti mo ti sepela so ‘fion ni afun nzoni’ ayeke si na Jéhovah na mo yeke nzere na lê ti lo (Ezéch. 20:41). Ngia so mo yeke wara na pekoni ayeke kota mingi.

Jéhovah ayeke “iri tënë nzoni na ndo azo ti mbilimbili”

18, 19. (a) Bango ndo ti azo mingi laso na ndo ti sarango kua ti Nzapa ayeke tongana nyen? (b) Nyen la ayeke si na mbeni zo tongana lo nzere mbeni pëpe na lê ti Nzapa?

18 Laso, azo mingi ayeke tene tënë tongana ti ambeni zo ti ngoi ti Malachie. Ala tene: “Ti sara kusala ti Nzapa ayeke ye senge; e wara ye nyen dä tongana e bata commandement ti Lo?” (Mal. 3:14). Ndali ti so nzara ti wara gbâ ti akungba ahon ndo ti ala, ala bâ ye so Nzapa aleke ti sara tongana mbeni ye so ayeke si lâ oko pëpe na ala bâ andia ti lo tongana aye so aga ngbene ye awe. Ti ala, fango nzoni tënë ayeke bubango ngoi senge senge la nga ayeke mû gi vundu na zo.

19 Mara ti bibe tongaso ato nda ni lani na yaka ti Éden. A yeke Satan la aga lani na Ève ti bâ na nene ni pëpe pendere fini so Jéhovah amû na lo nga ti bâ so a yeke kota ye pëpe ti nzere na lê ti Nzapa. Laso, Satan angbâ lakue ti gi ti ga na azo ti bâ so zo ayeke wara ye oko pëpe na sarango ye so bê ti Nzapa aye. Ye oko, Ève na koli ti lo aga ti bâ so, so ala nzere mbeni pëpe na lê ti Nzapa, ala yeke girisa fini ti ala. Azo so laso amû sioni tapande ti ala ayeke bâ ande so tënë so ayeke tâ tënë.​—Gen. 3:1-7, 17-19.

20, 21. (a) Womua ti kodoro ti Sarepta asara lani nyen, na ye ti pekoni ayeke so wa? (b) Tongana nyen e lingbi ti mû tapande ti womua so, na ngbanga ti nyen a lingbi e sara ni?

20 Bâ ye ti vundu so asi na Adam na Ève na bâ nga ye so asi na Elie na womua ti kodoro ti Sarepta so a sara tënë ti ala na tongo nda ti article so. Na pekoni so wali ni amä atënë ti Elie so akpengba lo, lo sara kobe lo mû na prophète ni kozo, atâa so lo yeke na kobe mingi pëpe. Na pekoni Jéhovah asara si zendo so lo mû na lege ti Elie aga tâ tënë. Mbaï ni atene: “Lo gue lo sara legeoko tongana Elie atene na lo; na Elie na lo na sewa ti lo ate kobe teti lâ mingi. Fuku so ayeke na yâ ti ta ahunzi pëpe, na mafuta so ayeke na yâ ti ngbenda awe pëpe, alingbi na tënë ti L’Éternel so Lo tene na lege ti Elie.”​—1 aGbia 17:15, 16.

21 Womua ti kodoro ti Sarepta so asara lani mbeni ye so laso gi kete wungo ti azo si aye ti sara ni. Lo zia bê ti lo kue na Nzapa so ayeke sö zo, na Nzapa azia lo pëpe. Mbaï so nga na ambeni nde afa so Jéhovah alingbi biani ti tene e zia bê ti e na lo. (Diko Josué 21:43-45; 23:14.) Fini ti aTémoin ti Jéhovah ti ngoi ti e akiri afa polele so Jéhovah ayeke zia lâ oko pëpe azo so azia ngia na bê ti lo.​—Ps. 34:7, 8, 18-20. *

22. Ngbanga ti nyen a lingbi e ku kungo pëpe ti gi ti nzere na lê ti Nzapa?

22 Lango ti fango ngbanga ti Nzapa so “ayeke ga ande na ndo ti azo kue so aduti na ndo lê ti sese kue” ayeke nduru ti si (Luc 21:34, 35). Mbeni lege ti kpengo ni ayeke dä pëpe. Juge so Nzapa asoro lo ayeke tene ande: “Ala so Babâ ti mbi airi tënë nzoni na ndo ti ala, ala ga ala wara royaume so a leke ni teti ala.” (Mat. 25:34). Mango tënë so ayeke kota ye mingi ahon mosoro wala akungba so zo ayeke na ni. Biani, Jéhovah ayeke ‘iri tënë nzoni na ndo azo ti mbilimbili; lo yeke ngoro ala na nzobe tongana vala.’ (Ps. 5:13). Tongaso, a lingbi e gi pëpe ti nzere na lê ti Nzapa?

[Kete tënë na gbe ni]

^Tour ti Ba Ndo ti 15 mars 2005, lembeti 13, paragraphe 15 nga na ti 1 août 1997, lembeti 20-25 na Français.

Mo dabe ti mo na ni?

• Ngbanga ti nyen Jéhovah alingbi biani ti tene e voro lo na âme ti e kue?

• Asandaga wa Jéhovah ayeda na ni laso?

• Ti “mû yanga ti e na sacrifice legeoko tongana zo amû bagara na sacrifice” aye ti sara tënë ti nyen? Ngbanga ti nyen a lingbi e mû ni na Jéhovah?

• Ngbanga ti nyen a lingbi e gi ti nzere na lê ti Nzapa?

[Ahundango tënë ti manda na ye]

[Foto na lembeti 19]

Kota desizion wa prophète ti Nzapa azia na gbele mbeni mama so ayeke wayere ti mû ni?

[Foto na lembeti 21]

Ye ti nzoni wa e wara tongana e mû na Jéhovah sandaga ti sepela?

[Foto na lembeti 23]

So mo zia bê ti mo kue na Jéhovah, mo yeke wara vundu na pekoni pëpe