Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Ker pa Lubanga Obedo Gin Ango?

Ker pa Lubanga Obedo Gin Ango?

Ker pa Lubanga Obedo Gin Ango?

“Lok man me kwena maber . . .”​—MATAYO 24:14.

IPWONYE ma ngene atika ma omiyo i Wi Got, Yecu oweko lanen me lega ma kwako kwac man bot Lubanga: “Ker meri obin.” Dano milion mapol gumako lega man ki wigi dok ginwoyo kare ki kare. Lok ma kicoyo i encyclopedia mo acel wacci man obedo “lega ma pire tek ma Lukricitayo giwaco i woro me nino ducu.” Ento, dano mapol ma ginwoyo lega-ni pe gingeyo gin ma Ker-ri obedo nyo gin ma bitimone ka obino.​—Matayo 6:9, 10.

Meno pe obedo gin me ur. Lutela dini pa Lukricitayo ata-ni gipwonyo lok i kom gin ma Ker-ri obedo i yo ma pe rwatte, nyweno wic, dok ma niange tek. Laco mo ocoyo ni Ker pa Lubanga tye “gin mo ma cwiny, . . . ma en aye obedo kubbe ki Lubanga ma kwo i yo ma pe nen . . . , ka ma co ki mon ginongo iye larre ki bot Lubanga.” Ngat mukene dok owacci jiri i kom Ker-ri obedo “pwony madok i kom kanica.” Buk me Catechism of the Catholic Church wacci: “Ker pa Lubanga aye kit ma atir ki kuc ki dong yomcwiny i Cwiny Maleng.”

Ibinongo kit ma kitito kwede lok i kom Ker-ri i yo ma niang iye yot i pot karatac me 2 i magajin man. Lokke kwanne ni: “Ker pa Lubanga, ma obedo gamente kikome ma tye i polo-ni, cokcok-ki bikelo agikki pa jami maraco ducu ci loko lobo doko paradic.” Kong dong wanenu kit ma Baibul moko kwede niango meno.

Jo ma Gibiloyo Lobo Ducu i Kare me Anyim

Ker obedo gamente ma kabaka aye loyo. Kabaka me Ker pa Lubanga aye Yecu Kricito ma kicero. Keto en me bedo laloc i polo kitito pire i ginanyuta bot lanebi Daniel, dok en ocoyo ni: ‘I dyewor aneno ginanyuta macalo magi: cutcut aneno ngat mo macalo wod pa dano [Yecu], kun lor bino piny ki pol me polo. Ci obino bot ngat ma yam okwongo bedo kwo con-ni [Lubanga Jehovah], gitere bene wa inyime. Gitingo loc ducu gimiyo i cinge, kacel ki ker ducu ki deyone wek lwak me rok ducu ki rok ducu, ki jo ma loko leb mapatpat-gu ducu, gubed luticce. Locce aye loc ma bedo matwal, locce pe bigik, ki kerre bene pe gitwero turone.’​—Daniel 7:13, 14.

Buk pa Daniel bene nyuto ni Lubanga biketo Ker-ri cung matek, ki bene bityeko gamente pa dano woko, dok Ker-ri pe kibiturone matwal. Dul me 2 tito lek mo ma Kabaka me Babilon oleko, ka ma en oneno iye cal mo ma kicweyo madit, ma cung pi kit ma loc matego me lobo-ni bibedo ka lokke kwede. Lanebi Daniel ogonyo te lek meno. En ocoyo ni, “i kare pa luker meno Lubanga me polo biketo ker mukene ma ri nakanaka ma pe gitwero balone, kadi dit me locce bene pe gibiweko i cing rok mukene. Ker meno manyen-ni bituro ker magi ducu ngido woko matitino, ci tyekogi woko ducu, en aye dong bicung bedo matwal.”​—Daniel 2:28, 44.

Kabaka me Ker pa Lubanga pe loyo loc kene. I kare ma tye i ticce me pwony i lobo, Yecu ocikke bot lukwenane ma lugen ni gin bene kacel ki jo mukene, kibicerogi me cito i polo dok gibibedo i wi kom ker. (Luka 22:28-30) En onongo pe tye ka waco kom ker ma ki neno ki wang, pien kit ma Yecu owaco kwede, Ker-ri bibedo i polo. Baibul wacci jo magi ma biloc kacel kwede-ni gia ki i “kaka mapol mapatpat, ki i leb ki rok mapatpat.” Gin gibibedo ‘lwak pa Lubanga ma en loyo, ma gin aye dong lulamdog ma gitiyo bote, gin bene gibiloyo lobo macalo luker.’​—Niyabo 5:9, 10.

Gin Mumiyo Kwena me Ker-ri Ber

Omyero i nge ni kimiyo twero bot Yecu me loyo “lwak me rok ducu ki rok ducu, ki jo ma loko leb mapatpat-gu ducu” dok jo ma gicok kwede ‘gibiloyo lobo macalo luker.’ Ento Ker-ri biloyo angagi? Jo ma gijolo kwena maber ma kitye ka titone i kare-ni. Ker-ri bene biloyo jo ma kibicerogi me kwo i lobo dok ma gitye ki gen me kwo pi naka.

Baibul tito pi mot ma dano gibibedo kwede i te Ker-ri i yo ma gudo cwiny. Magi aye mot mogo manok nok:

“En juko lweny woko i wi lobo ducu; turo atum-gu dok nginyo wa tong woko, wango lwak kwot woko liweng ki mac.”​—Jabuli 46:9.

“Dano gibigero odi ci gibedo i igi, gibipuro poto olokgi, ci gibicamo nyige bene. Pe gibigero odigi ci giweko ngat mukene aye bedo iye, pe gibipuro poto olokgi ci giweko ngat mukene aye ma camo nyige. Jona gibiri ma rom aroma ki yat, jona ma an aye ayerogi gibibilo tic me cinggi pi kare malac.”​—Icaya 65:21, 22.

[Lubanga] bijwayo pig wanggi woko ducu. To bene dong bibedo pe, kadi kumo nyo koko, nyo arem, pien gin macon dong ducu gurwenyo woko matwal.”​—Niyabo 21:3, 4.

“I kare meno lutowang wanggi biyabbe, jo ma itgi oding bene itgi biyabbe. I kare meno lungolo bipye malo calo til, ki jo ma te lebgi oto gibicako wero wer ki yomcwiny.”​—Icaya 35:5, 6.

“Kare bibino ma jo ducu ma tye i lyel biwinyo iye dwane [Yecu], ci gibikatti woko. Jo ma ceng gutimo maber bidonyo i cer me kwo.”​—Jon 5:28, 29.

‘Ento jo mamwol aye gibicamo lobo; dok gibibedo ki yomcwiny pi kuc madwong.’​—Jabuli 37:11.

Meno pud dong kwena maber adada! Medo i kom meno, cobbe pa lok pa lunebi me Baibul nyuto ni kare dong onyiko cok pi Ker-ri me kelo locce ma atir wek olo lobo ducu.