Kaj je dobra novica?

»Ta dobra novica . . .« (MATEJ 24:14)

KRISTJANI naj bi oznanjali »dobro novico o kraljestvu« tako, da bi o njej govorili drugim in jim pojasnjevali, da je Kraljestvo prihodnja svetovna vladavina, ki bo pravično izvajala svojo oblast nad zemljo. Vendar je v Svetem pismu izraz »dobra novica« rabljen še drugače, denimo »dobra novica o rešitvi« (Psalm 96:2); »Božja dobra novica« (Rimljanom 15:16); in »dobra novica o Jezusu Kristusu« (Marko 1:1).

Če povemo preprosto, k dobri novici spadajo vse resnice, o katerih je govoril Jezus, njegovi učenci pa so jih zapisali. Preden je Jezus šel v nebesa, je svojim sledilcem rekel: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Matej 28:19, 20) Naloga pravih kristjanov potemtakem ni le, da drugim govorijo o Kraljestvu, temveč tudi, da se trudijo pridobivati učence.

Kako uspešne so cerkve v tem pogledu? Verski voditelji, ki ne razumejo, kaj je Kraljestvo – in teh je veliko – ne morejo točno učiti o njem. Raje pridigajo o temah, ki prijajo ušesom poslušalcev, denimo o odpuščanju grehov in veri v Jezusa. Prizadevajo si tudi pridobiti nove vernike, tako da se ukvarjajo s socialnim delom oziroma gradijo bolnišnice, šole in domove za revne. Čeprav takšna prizadevanja morda pripomorejo k večji obiskanosti cerkva, pa ne obrodijo pravih kristjanov, ki bi iskreno želeli živeti skladno s tem, kar je učil Jezus.

Neki teolog je napisal: »Le redki učenjaki ali voditelji v krščanskih krogih se ne bi strinjali s tem, da bi morali za Jezusa pridobivati učence oziroma novince in jih učiti, naj delajo vse, kar je Jezus zapovedal. [. . .] Navsezadnje so Jezusova navodila glede tega kristalno jasna. Tega dela, ki ga je zapovedal, enostavno ne opravljamo. Niti si prav posebej ne prizadevamo, da bi se ga lotili. In očitno tudi ne vemo, kako naj bi se ga sploh lotili.«

Podobno je neka raziskava med katoličani v Združenih državah Amerike odkrila, da se jih 95 odstotkov zaveda, da je ena od zahtev njihove vere tudi oznanjevanje dobre novice. Vendar so domala vsi menili, da te zahteve ni najbolje izpolniti tako, da drugim govoriš o dobri novici, temveč da si jim za zgled s svojim življenjem. Ena od anketirank je rekla: »Evangeliziranje niso le besede, besede, besede. Sami moramo biti dobra novica.« V reviji U.S. Catholic, ki je naročila to raziskavo, pa je pisalo, da mnogi nočejo drugim govoriti o svoji veri zaradi »slabega slovesa, ki ga ima Cerkev po nedavnih škandalih v zvezi s spolnimi zlorabami, in zaradi problematičnih cerkvenih naukov«.

Nekje drugje je metodistični škof tožil, da v njegovih cerkvah vladata razkol in zmeda, da verniki nimajo živcev za to, da bi opravljali svoje poslanstvo, in da imajo približno takšne moralne vrednote kakor družba na splošno. Z razočaranjem v glasu je vprašal: »Kdo so tisti, ki so vredni širiti evangelij o Kraljestvu, in kdo to v resnici dela?«

Škof na to vprašanje ni odgovoril. Vendar odgovor obstaja. Našli ga boste v naslednjem članku.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Dobra novica govori o Božjem kraljestvu in rešitvi, ki jo omogoča vera v Jezusa Kristusa.