GLEDATI ljubljenega človeka, ki trpi in nato umre, je zelo boleče. Takšna izguba nas seveda močno prizadene. Vendar je tolažilno vedeti, da naš Stvarnik, Bog Jehova, pozna našo bolečino. Še več, hrepeni po tem, da bi s svojo velikansko močjo obudil mrtve v življenje. Bodite pozorni na upanje, ki veje iz besed očaka Joba, zapisanih v Jobu 14:13–15.

V mislih si skušajte naslikati naslednji prizor. Job, mož z izjemno vero, prestaja hude preizkušnje: med drugim izgubi svoje imetje, umrejo mu vsi ljubljeni otroci, sam pa hudo zboli. V silni bridkosti zakliče Bogu: »O, da bi me shranil v šeól [splošni grob človeštva]!« (13. vrstica) Job je na šeol gledal kot na dobrodošel konec trpljenja. Tam bo – kakor kakšen zaklad, ki bi ga skril Bog – rešen stiske in bolečine. *

Ali bo šeol postal Jobovo trajno zavetje? Job je prepričan, da ne. V svoji molitvi še reče: »O, da bi [. . .] mi določil rok in se me potem spomnil!« Job trdno verjame, da bo v šeolu samo začasno in da ga Jehova ne bo pozabil. Čas, ki ga bo preživel v šeolu, primerja s »prisilnim delom« – z obdobjem prisilnega čakanja. Koliko časa pa bo čakal? »Dokler ne pride moja rešitev,« pravi. (14. vrstica) Rešitev bo zanj pomenila to, da bo izpuščen iz šeola oziroma, povedano z drugimi besedami, da bo vstal od mrtvih!

Zakaj je Job prepričan, da bo zanj prišla rešitev? Ker ve, kaj naš ljubeči Stvarnik čuti do svojih zvestih častilcev, ki so umrli. Job pravi: »Ti boš poklical in jaz ti bom odgovoril. Hrepenel boš po delu svojih rok.« (15. vrstica) Job priznava, da je delo Božjih rok. Jehova, ki je izvor nastanka življenja v maternici (tudi Jobovega življenja), prav gotovo lahko umrlega Joba obudi v življenje. (Job 10:8, 9; 31:15)

Iz Jobovih besed spoznamo, kako ljubeč in sočuten je Jehova: Nadvse je navezan na tiste, ki se podobno kakor Job prepustijo v njegove roke in mu dovolijo, da jih oblikuje tako, da postanejo v njegovih očeh dragoceni. (Izaija 64:8) Jehova ceni svoje zveste častilce. Po umrlih, ki so mu bili zvestovdani, hrepeni. Hebrejska beseda, ki je prevedena s »hrepeneti«, je po mnenju nekega poznavalca »nedvomno ena od najmočnejših besed, s katerimi se izrazi hrepenenje«. Zares, Jehova se svojih častilcev ne le spominja, temveč tudi hrepeni po tem, da bi jih obudil.

Jehovu smo lahko hvaležni, da se mu je zdelo primerno v Jobovi knjigi (eni od prvih napisanih biblijskih knjig) razkriti svoj namen, da bo obudil mrtve. * On si želi, da bi bili spet skupaj s svojimi ljubljenimi, ki so umrli. Če boste imeli to v mislih, boste morda lažje prenašali izgubo ljubljenega človeka. Ali ne bi bilo dobro, da bi izvedeli kaj več o tem ljubečem Bogu in o tem, kako mu lahko dovolite, da vas oblikuje v človeka, ki bo doživel izpolnitev njegovega namena?