Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Gyisɛse—Ɛleka Mɔɔ Ɔvi Ɔrale

Gyisɛse—Ɛleka Mɔɔ Ɔvi Ɔrale

“[Paelɛte wolole hɔle] ye suakunlu ɛkɛ ne na ɔbizale Gyisɛse kɛ, ‘Ɛvi nienwu?’ Na Gyisɛse andɛ ɔ nloa anu.”—DWƆN 19:9.

WULOMU Amɛnlado Pɔnteɛse Paelɛte bizale Gyisɛse kpuyia ɛhye wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee ɔlɛbua ye ndɛne mɔɔ fane ye ngoane nwo la. * Ɛnee Paelɛte ze ɛleka mɔɔ Gyisɛse vi wɔ Yizilayɛ la. (Luku 23:6, 7) Ɛnee eza ɔze kɛ Gyisɛse ɛnle kɛ menli mɔɔ ɛha la. Asoo ɛnee Paelɛte kpondɛ kɛ ɔnwu ye saa Gyisɛse ɛdɛnla aze ɛlɛ a? Asoo ɛnee belemgbunli ɛhye mɔɔ sonle awozonle la kpondɛ kɛ ɔnwu nɔhalɛ ne na ɔfa ɔbɔ ye ɛbɛla? Ye biala anu, Gyisɛse ambua ye, na yeangyɛ ɔralale ali kɛ ɛnee Paelɛte anye die ye gyima ne anwo tɛla nɔhalɛ ne nee pɛlepɛlelilɛ.—Mateyu 27:11-26.

Mɔɔ yɛ anyelielɛ la, bɛdabɛ mɔɔ bɛkpondɛ kɛ bɛnwu ɛleka mɔɔ Gyisɛse vi la bahola anwu ye. Baebolo ne ka ɛleka mɔɔ Gyisɛse Kelaese vi la wienyi. Maa yɛzuzu edwɛkɛ mɔɔ doa zo la anwo.

Ɛleka mɔɔ bɛwole ye la

Adwuleso mgbondabulɛ kile kɛ menli mɔɔ ɛnlɛ bie la a wole Gyisɛse wɔ Dwudiyama sua ekyi bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Bɛtelɛhɛm la azo wɔ 2 K.Y.M. mɔlebɛbo a. Siza Ɔgɛsetɛse vale dole gua kɛ bɛdia menli ne. Ɛhye manle Gyisɛse ɔ nli Mɛle mɔɔ ɛnee “ɛva ɛkolɛ” la, nee ɔ hu Dwosefi dule adenle hɔle Bɛtelɛhɛm ɛleka mɔɔ Dwosefi mgbanyima vi la. Bɛannyia ɛleka wɔ nyɛvolɛ sua ne anu yemɔti bɛwole Gyisɛse na bɛvale ye bɛdole mboane adidi ɛlɛka nu wɔ mboane tunli bie anu.—Luku 2:1-7.

Baebolo ne hanle ɛleka mɔɔ bɛbawo Gyisɛse la anwo edwɛkɛ dole ɛkɛ ɛvoya dɔɔnwo: “Na wɔmɔ O Bɛtelɛhɛm Ɛfelata, ɛle sua ekyi kpalɛ wɔ Dwuda maanle ne anu, noko wɔ nuhua yɛɛ awie vi bara, aragyinla me gyakɛ anu, na yeazie Yizilayɛma amuala a.” * (Maeka 5:2) Ɔda ali kɛ ɛnee Bɛtelɛhɛm le sua ekyi mɔɔ bɛndia ye bɛmboka azua mgbole mɔɔ ɛnee wɔ Dwudiya la anwo. Noko akee, sua ekyi ɛhye banyia anyunlunyia mɔɔ ɛnlɛ ye ɛsaso. Bɛbawo Mɛzaya ne mɔɔ bɛbɔle ɔ nwo ɛwɔkɛ la, anzɛɛ Kelaese ne, wɔ Bɛtelɛhɛm.—Mateyu 2:3-6; Dwɔn 7:40-42.

Ɛleka mɔɔ bɛtetele ye la

Gyisɛse abusua ne dɛnlanle Yigyibiti mekɛ ekyii na akee bɛdule bɛhɔle Nazalɛte mɔɔ le suakpole wɔ Galeli maanzinli ne anu la wɔ mayɛlɛ kɛyɛ 60 (kilomita 96) wɔ Gyɛlusalɛm sɔlɔ. Wɔ zɔhane mekɛ ne ɛnee Gyisɛse ɛtɛnyianle ɛvolɛ nsa. Wɔ ɛleka kɛnlɛma ɛhye mɔɔ ɛnee ɛyazonlɛma, mboaneneavolɛma, nee fɛlɛkyevoma yɛ bɛ gyima la, yɛɛ abusua bie mɔɔ bɛ nwo zonle na bɛnlɛ bie la tetele Gyisɛse a.—Mateyu 13:55, 56.

Ɛnee Baebolo ne ɛlumua ɛha ye wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu kɛ bɛbavɛlɛ Mɛzaya ne “Nazalɛtenli.” Edwɛkpa kɛlɛvo Mateyu hanle kɛ Gyisɛse abusua ne hɔdɛnlanle “sua ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye Nazalɛte la azo. Ɛhye manle mɔɔ Nyamenle luale ye kpɔmanvolɛma ne mɔ anwo zo hanle la yɛle nɔhalɛ kɛ, ‘Bɛbavɛlɛ ye Nazalɛtenli.’” (Mateyu 2:19-23) Ɔda ali kɛ ɛnee Mateyu ɛlɛtwe adwenle azie Ayezaya ngapezo ne mɔɔ se bɛbavɛlɛ Mɛzaya ne Gyɛsi “dosinli” mɔɔ ɔkile kɛ Mɛzaya ne bayɛ Gyɛsi mɔɔ le Belemgbunli Devidi ɔ ze abo zo sonla la azo. (Ayezaya 11:1) Nɔhalɛ nu, ɛnee Gyisɛse le Gyɛsi abo zo sonla ɔlua Devidi anwo zo.—Mateyu 1:6, 16; Luku 3:23, 31, 32.

Ɛleka mɔɔ ɔvi ɔrale la

Baebolo ne kilehile kɛ Gyisɛse dɛnlanle aze mekɛ tendenle kolaa na bɛawo ye wɔ Bɛtelɛhɛm mboane tunli ne anu. Maeka ngapezo ne mɔɔ yɛlumua yɛha nwolɛ edwɛkɛ la toa zo ka kɛ, “[Ɔ bo] vi tete.” (Maeka 5:2) Kɛ Nyamenle belamunli Ralɛ la, ɛnee Gyisɛse le sunsum nu abɔdeɛ wɔ anwuma kolaa na bɛawo ye wɔ azɛlɛ ye azo. Gyisɛse mumua ne hanle kɛ: “Mevi anwuma” a membale a. (Dwɔn 6:38; 8:23) Kɛ ɔyɛle mɔɔ ɛhye rale ye zɔ ɛ?

Ɔlua sunsum nwuanzanwuanza ne azo, Gyihova Nyamenle yɛle nwanwane debie yele ɔ Ra ne mɔɔ ɛnee wɔ anwuma la ngoane wulale Dwuunli bɛlɛra Mɛle mɔɔ ɛnee ɛnze nrenya la awodeɛ nu amaa yeahola yeawo ye kɛ sonla mɔɔ di munli la. * Zɛhae nwanwane deɛ ye ɛnza Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli ne yɛ. Kɛmɔ anwumabɔvolɛ ne hanle hilele Mɛle la, “debie biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ Nyamenle ɛnrɛhola ɛnrɛyɛ a.”—Luku 1:30-35, 37.

Tɛ ɛleka mɔɔ Gyisɛse vi la ala a Baebolo ne ka nwolɛ edwɛkɛ kile yɛ a. Edwɛkpa nna ne—Mateyu, Maake, Luku, nee Dwɔn—ka ye ɛbɛlabɔlɛ nwo edwɛkɛ dɔɔnwo kile yɛ.

^ ɛden. 3 Saa ɛkpondɛ Gyisɛse ɛhyelɛ ne nee ye ndɛnebualɛ ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea edwɛkɛ “The Most Infamous Trial Ever Held,” mɔɔ wɔ April 1, 2011 Nrelenza Ɛzinzalɛ Arane ne anu mukelɛ 18-22 la.

^ ɛden. 6 Ɔda ali kɛ mɔlebɛbo ne ɛnee bɛfɛlɛ Bɛtelɛhɛm Ɛfelata (anzɛɛ Yifelate).—Mɔlebɛbo 35:19.

^ ɛden. 10 Gyihova le Nyamenle duma kɛmɔ bɛhile ye wɔ Baebolo ne anu la.