Ali ste vedeli?

Katere zločine je zagrešil Baraba?

▪ Baraba, človeka, ki ga je rimski oblastnik Poncij Pilat izpustil namesto Jezusa, omenjajo vsi štirje evangeliji. Opisujejo ga kot »razvpitega jetnika« in »razbojnika«. (Matej 27:16; Janez 18:40) Zaprt je bil v rimski ječi v Jeruzalemu »skupaj z uporniki, ki so med uporom zagrešili umor«. (Marko 15:7)

Čeprav noben posvetni vir ne navaja Barabovih zločinov, ga nekateri učenjaki zaradi tega, ker je omenjen skupaj z uporniki, povezujejo s prevratniškimi skupinami, ki so v Izraelu delovale v prvem stoletju. Zgodovinar Jožef Flavij poroča, da so razbojniške tolpe imele vidno vlogo v družbenih bojih tistega časa; ti kriminalci so trdili, da se zavzemajo za pravice zatiranih judovskih kmetov. Upor, ki so ga zanetile domnevne krivice Rimljanov in judovskega plemstva, je do sredine prvega stoletja n. št. dosegel epidemične razsežnosti. Razbojniške tolpe so kasneje sestavljale velik del judovskih oboroženih sil, ki so leta 66 n. št. iz Judeje pregnale Rimljane.

»Baraba je morda pripadal eni od podeželskih razbojniških tolp,« piše v The Anchor Bible Dictionary. »Te tolpe so bile priljubljene med običajnimi ljudmi, ker so plenile bogate in vplivne Izraelce ter povzročale preglavice rimski oblasti.«

Za katera kazniva dejanja so v rimskih časih ljudi usmrtili tako kakor Jezusa?

▪ Rimljani so prevratnike, razbojnike in druge upornike kaznovali tako, da so jih pritrdili na mučilno pripravo in jih pustili umreti. Takšna kazen je veljala za najhujšo obliko smrti.

»Bila je javna, ponižujoča in boleča,« piše v knjigi Palestine in the Time of Jesus, »njen namen pa je bil prestrašiti vsakogar, ki bi si drznil ogroziti obstoječi sistem.« Neki rimski pisec je glede usmrtitve kriminalcev napisal: »Izbirajo najbolj prometne ceste, da bi jih videlo čim več ljudi in bi jim to nagnalo strah v kosti.«

Po besedah Jožefa Flavija so Titove čete med obleganjem Jeruzalema leta 70 n. št. pred mestnim obzidjem na ta način usmrtile nekega vojnega ujetnika, zato da bi meščane prisilile k vdaji. Ko je mesto navsezadnje padlo, je številne doletela enaka smrt.

Do najbolj množične tovrstne usmrtitve, kar jih beleži zgodovina, je prišlo na koncu Spartakovega upora (73–71 pr. n. št.). Takrat so ob cesti med Capuo in Rimom usmrtili 6000 sužnjev in gladiatorjev.

[Slika na strani 10]

»Daj nam Baraba«, Charles Muller, 1878