Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Gehenna ke Lefelo la Tlhokofatšo ya Mollo?

Na Gehenna ke Lefelo la Tlhokofatšo ya Mollo?

Babadi ba Rena ba a Botšiša . . .

Na Gehenna ke Lefelo la Tlhokofatšo ya Mollo?

▪ Dipegong tša Diebangedi, Jesu o lemoša barutiwa ba gagwe gore ba se welwe ke kahlolo ya Gehenna. Go molaleng gore Jesu o be a rerile gore temošo yeo e tšeelwe godimo. Lega go le bjalo, na o be a bolela ka hele yeo e tukago mollo yeo go yona batho ba tlaišwago ka mo go sa felego?—Mateo 5:22.

Anke re thomeng ka go hlahloba lentšu le. Lentšu la Segerika la Geʹen·na le sepedišana le lentšu la Seheberu la geh Hin·nomʹ, leo le bolelago “moedi wa Hinomo,” goba leo ge le feletše e lego geh veneh-Hin·nomʹ, e lego “[moedi] wa barwa ba Hinomo.” (Joshua 15:8; 2 Dikgoši 23:10) Lefelo le, leo lehono le tsebjago e le Wadi er-Rababi, ke moedi o išago o mosesane wo o lego go yela ka borwa le borwabodikela bja Jerusalema.

Mehleng ya dikgoši tša Juda, go tloga lekgolong la seswai la nywaga B.C.E., lefelo le le be le dirišetšwa go swarela meetlo ya boheitene, yeo e akaretšago go fišwa ga bana mollong e le dihlabelo. (2 Dikoronika 28:1-3; 33:1-6) Moporofeta Jeremia o boletše e sa le pele gore moedi wona woo e be e tla ba lefelo leo Bajuda ba bolaelwago go lona ke Bababilona kahlolong yeo e tšwago go Modimo ka baka la bokgopo bja bona. *Jeremia 7:30-33; 19:6, 7.

Go ya ka seithuti sa Mojuda David Kimhi (wa mo e ka bago ka 1160 go fihla mo e ka bago ka 1235 C.E.), moedi woo ka morago o ile wa dirwa lefelo la go lahlela ditlakala la motse wa Jerusalema. Lefelo leo e be e le sebešo seo go sona mollo o bego o dula o tuka bakeng sa go fiša ditlakala. Selo se sengwe le se sengwe seo se bego se lahlelwa lefelong le se be se fedišetšwa sa ruri, se fetoga molora.

Bafetoledi ba bantši ba Beibele ba itšeetše molao matsogong ka go fetolela Geʹen·na e le ‘hele.’ (Mateo 5:22, Phetolelo ya Kgale) Ka baka la’ng? Ka gobane ba tswalantše kgopolo yeo e hlohleleditšwego ke boheitene ya bophelo bja ka morago ga lehu bja kahlolo ya mollo bakeng sa bakgopo le mollo wa kgonthe wo o lego moeding wa ka ntle ga Jerusalema. Lega go le bjalo, Jesu ga se a ka a tswalanya Gehenna le tlaišo.

Jesu o be a tseba gore kgopolo yona yeo ya go fiša batho ba phela e šišimiša Tatagwe wa legodimong, Jehofa. Ge a bolela ka tsela yeo Gehenna e bego e dirišwa ka gona mehleng ya Jeremia, Modimo o itše: “Ba agile mafelo a phagamego a Thofethe, yeo e lego moeding wa morwa wa Hinomo, gore ba fiše barwa ba bona le barwedi ba bona mollong, e lego selo seo ke sa kago ka ba laela sona le seo se sa kago sa rotoga pelong ya ka.” (Jeremia 7:31) Go feta moo, kgopolo ya go tlaišwa ga bahu e thulana le semelo se lerato sa Modimo gotee le thuto e kwagalago ya Beibele ya gore bahu “ga ba tsebe selo le gatee.”—Mmoledi 9:5 10.

Jesu o dirišitše lentšu “Gehenna” go swantšhetša phedišo ya sa ruri yeo e bakwago ke kahlolo e šoro e tšwago go Modimo. Ka gona, “Gehenna” e na le tlhaloso e swanago le ya “letsha la mollo,” leo go bolelwago ka lona pukung ya Kutollo. Bobedi bja tšona di swantšhetša phedišo ya sa ruri yeo go yona go ka se bego le tsogo.—Luka 12:4, 5; Kutollo 20:14, 15.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 5 New Catholic Encyclopedia ge e bolela ka boporofeta bjo e re: “Phedišong ya Jerusalema go be go tla bolawa badudi ba bantši kudu ba yona moo e lego gore ditopo tša bona di be di tla lahlelwa moeding gore di bole goba di fse gomme tša se bolokwe.”