Služimo Jehovu z vso resnostjo
Služimo Jehovu z vso resnostjo
»Kar je vredno tehtnega premisleka, [. . .] o tem premišljujte.« (FIL. 4:8)
1., 2. Zakaj mnogi v tem svetu jemljejo življenje na lahko in katera vprašanja se ob tem postavljajo?
SVET, v katerem živimo, doživlja eno najtežjih in najbolj tragičnih obdobij v človeški zgodovini. Ljudje, ki nimajo tesnega odnosa z Jehovom, so le stežka kos današnjim »kritičnim časom«, za katere je napovedano, da bo v njih »težko živeti«. (2. Tim. 3:1–5) Bolj ali manj uspešno se prebijajo iz dneva v dan, in to zgolj z lastnimi močmi. Mnogi nočejo, da bi bilo njihovo življenje preresno, zato iščejo razvedrilo v vedno novih ponudbah zabavne industrije.
2 Pogosto se ljudje trudijo vsakodnevni stres premagovati tako, da dajo želji po užitkih prednost pred vsem drugim. Kristjanom bi se, če ne bi bili pozorni, zlahka zgodilo, da bi prevzeli takšen način življenja. Kako lahko to preprečimo? Ali bi morali biti ves čas resni? Kako lahko najdemo ravnovesje med razvedrilom in odgovornostmi? Katera svetopisemska načela bi nas morala voditi, tako da bomo na življenje gledali resno, vendar obenem ne bomo samih sebe jemali preresno?
V svetu, ki ljubi užitke, se vedimo resno
3., 4. Kako nam Sveto pismo pomaga sprevideti potrebo po resnosti?
3 Odveč je reči, da ta svet pripisuje ljubezni do užitkov pretirano pomembnost. (2. Tim. 3:4) To, da postavlja v ospredje zabavo, lahko spravi v nevarnost naš odnos z Jehovom. (Preg. 21:17) Zato je apostol Pavel v pismih Timoteju in Titu povsem upravičeno svetoval tudi glede resnosti. Upoštevanje teh nasvetov nam bo pomagalo, da ne bomo tako kot svet življenja jemali na lahko. (Beri 1. Timoteju 2:1, 2; Titu 2:2–8.)
4 Salomon je več stoletij pred tem pisal, da se je včasih boljše prikrajšati za vesele trenutke, zato da bi imeli čas razmisliti o resnih stvareh v življenju. (Prid. 3:4; 7:2–4) Da, zaradi kratkosti življenja si moramo »na vso moč« prizadevati, da bi dosegli rešitev. (Luk. 13:24) S tem v mislih moramo še naprej premišljevati o tem, kar je »vredno tehtnega premisleka«. (Fil. 4:8, 9) To pomeni, da skrbno, resno razmislimo o vsakem področju krščanskega življenja.
5. Katero je eno od področij v življenju, ki bi ga morali jemati resno?
5 Vzemimo en primer. Kristjani posnemajo Jehova in Jezusa, zato gledajo resno na to, da morajo marljivo delati. (Jan. 5:17) Za svojo delovno etiko in zanesljivost so pogosto pohvaljeni. Še zlasti za družinske poglavarje je pomembno, da marljivo delajo in tako preživljajo svojo družino. Če kristjan ne bi poskrbel za fizične potrebe svoje družine, bi s tem »zatajil vero«, kar bi bilo navsezadnje enako, kot če bi zatajil Jehova. (1. Tim. 5:8)
Resni, vendar veseli pri čaščenju Boga
6. Kako vemo, da moramo gledati resno na čaščenje Jehova?
6 Jehova ni pravega čaščenja nikoli jemal na lahko. Da je to res, lahko vidimo iz tega, da so pod Mojzesovo postavo Izraelci utrpeli strašne posledice, če so se oddaljili od čaščenja Jehova. (Joz. 23:12, 13) Kristusovi sledilci v prvem stoletju n. št. so si morali na vso moč prizadevati, da pravega čaščenja niso pokvarili napačni nauki in stališča. (2. Jan. 7–11; Raz. 2:14–16) Tudi danes pravi kristjani resno gledajo na čaščenje Boga. (1. Tim. 6:20)
7. Kako se je Pavel pripravil za oznanjevanje?
7 Oznanjevanje nam je vir veselja. Toda da bi nas to delo še naprej navdajalo z veseljem, si moramo vzeti čas za resen razmislek in za vnaprejšnjo pripravo. Pavel je pojasnil, da je upošteval, kakšne ljudi poučuje. Zapisal je: »Vsakršnim ljudem sem postal vse, da bi jih tako ali drugače nekaj rešil. Toda vse delam zaradi dobre novice, da bi jo oznanjal drugim.« (1. Kor. 9:22, 23) Pavlu je bilo v užitek pomagati drugim, da so razvili odnos z Jehovom, in resno je premišljeval o tem, kako naj poskrbi za svojstvene potrebe svojih poslušalcev. Tako jih je lahko spodbudil in motiviral, da so pričeli častiti Jehova.
8. a) Kakšno stališče bi morali imeti do ljudi, ki jih poučujemo na oznanjevanju? b) Kako lahko vodenje biblijskega pouka prispeva k temu, da nam je oznanjevanje v veselje?
8 Kako resno je Pavel gledal na oznanjevanje? Pripravljen se je bil dati »za sužnja« tako Jehovu kot tistim, ki so prisluhnili resnici. (1. Kor. 9:19; Rim. 12:11) Ali čutimo odgovornost do tistih, ki jih poučujemo o Božji Besedi – najsibo na biblijskem pouku, na krščanskem shodu ali pri družinskem čaščenju? Morda imaš občutek, da je vodenje rednega biblijskega pouka zate preveliko breme. Res je, da si je običajno treba utrgati čas od osebnih stvari, da bi imeli čas pomagati drugim. Toda mar ni to v duhu Jezusovih besed, da »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«? (Apd. 20:35) Če se osebno trudimo poučevati druge o poti k rešitvi, nas to osreči bolj kot katera koli druga dejavnost.
9., 10. a) Ali biti resni pomeni, da se ne smemo sprostiti in uživati v prijetni družbi? Pojasni. b) Kaj lahko pomaga starešinu, da bo spodbuden in dostopen?
9 Biti resni ne pomeni, da se ne smemo sprostiti in uživati v prijetni družbi. V tem nam je odličen zgled Jezus, saj si je vzel čas tako za poučevanje ljudi kot tudi za sprostitev in za spletanje prijateljstev. (Luk. 5:27–29; Jan. 12:1, 2) Biti resni prav tako ne pomeni, da moramo vedno imeti strog obraz. Če bi bil Jezus pretirano strog, resen, gotovo ne bi pritegnil ljudi. Vemo pa, da so bili v njegovi družbi sproščeni celo otroci. (Mar. 10:13–16) Kako lahko posnemamo Jezusov uravnovešeni pristop?
10 Neki brat je, ko je govoril o nekem starešinu, dejal: »Od sebe resda veliko pričakuje, vendar od drugih nikoli ne pričakuje popolnosti.« Ali bi se isto lahko reklo tudi zate? Nič ni narobe, če imamo glede drugih določena pričakovanja, vse dokler so ta razumna. Na primer, otroci se dobro odzivajo, če jim starši zastavijo razumne cilje in jim jih pomagajo doseči. Podobno lahko starešine spodbujajo posameznike v občini k duhovni rasti in jim konkretno predlagajo, kako lahko to storijo. Poleg tega je starešina, ki uravnovešeno gleda nase, do drugih prisrčen in poživljajoč. (Rim. 12:3) Neka sestra je rekla: »Ni mi všeč, če starešina vse jemlje, kot da je šala. Toda če je ves čas resen, mi je težko pristopiti k njemu.« Druga sestra je rekla, da »nekateri starešine zaradi svoje izredno resne narave lahko delujejo zelo zastrašujoče«. Starešine bi morali paziti, da ne bi s čim dušili veselja, s katerim bi morali vsi verniki častiti Jehova, »srečnega Boga«. (1. Tim. 1:11)
Potegovanje za odgovornosti v občini
11. Kako se lahko bratje v občini potegujejo za odgovornosti?
11 Ko je Pavel spodbujal brate, naj si prizadevajo ustrezati pogojem za večje odgovornosti v občini, ni imel namena spodbujati k uresničevanju osebnih ambicij. Ravno nasprotno, napisal je: »Če se kdo poteguje za nadzorniško službo, si želi lepega dela.« (1. Tim. 3:1, 4) Potegovanje za odgovornosti terja od brata, da si privzgoji močno željo po tem, da bi si z vso marljivostjo pridobil potrebne duhovne vrline, tako da bi lahko služil sovernikom. Če je krščen vsaj eno leto in v razumni meri ustreza svetopisemskim pogojem za strežne služabnike, ki so opisani v 1. Timoteju 3:8–13, se ga lahko priporoči za postavitev. Bodi pozoren, da v 8. vrstici določno piše, da »bi morali biti [. . .] strežni služabniki resni«.
12., 13. Opiši, kako se mladi bratje lahko potegujejo za odgovornosti.
12 Ali si krščen brat, ki je v svojih poznih najstniških letih in ki resno gleda na služenje Jehovu? Za odgovornosti se lahko poteguješ na več načinov. Eden je ta, da se izboljšaš v oznanjevanju. Ali rad oznanjuješ s sokristjani različnih starosti? Ali si prizadevaš najti koga, s komer bi lahko preučeval Sveto pismo? Ko pri vodenju biblijskega pouka upoštevaš predloge, ki jih dobimo na krščanskih shodih, se kot učitelj izboljšaš. Poleg tega se naučiš vživeti v človeka, ki spoznava Jehovove poti. Ko bo tvoj učenec pričel dojemati, da mora spremeniti kaj v svojem življenju, se boš naučil, kako mu lahko potrpežljivo in taktno pomagaš upoštevati biblijska načela.
13 Mladi bratje se lahko daste na razpolago starejšim v občini in se ponudite, da jim pri čem pomagate. Prav tako lahko skrbite za videz kraljestvene dvorane in jo pomagate ohranjati čisto in urejeno. Ko se ponudite, da bi pomagali, kakor najbolje veste in znate, ta vaša pripravljenost priča o tem, da resno gledate na svojo službo Bogu. Tako kot Timotej se lahko naučite iskreno skrbeti za potrebe občine. (Beri Filipljanom 2:19–22.)
14. Kako se mladi bratje lahko »preizkusijo, če so primerni« za služenje v občini?
14 Starešine, ne pozabite dati nalog mladim bratom, ki se trudijo bežati »od želja, ki so značilne za mladost,« in si prizadevajo »za pravičnost, vero, ljubezen in mir« kot tudi za druge lepe lastnosti. (2. Tim. 2:22) Ko jim daste naloge v občini, se lahko »preizkusijo, če so primerni« za to, da se jim zaupajo odgovornosti, tako da bo njihov »napredek očiten vsem«. (1. Tim. 3:10; 4:15)
Resnost kažimo v občini in v družini
15. Kako lahko glede na 1. Timoteju 5:1, 2 kažemo resnost v medsebojnih odnosih?
15 Resnost kažemo tudi s tem, da spoštujemo dostojanstvo svojih bratov in sester. Pavel je v svojih nasvetih Timoteju obravnaval potrebo po tem, da z drugimi ravnamo spoštljivo. (Beri 1. Timoteju 5:1, 2.) To je še posebej pomembno pri stikih z nasprotnim spolom. Jobovo spoštljivo ravnanje z ženskami, še zlasti z ženo, je vredno posnemanja. Zavestno se je trudil, da ne bi poželjivo gledal drugih žensk. (Job 31:1) Če svoje brate in sestre jemljemo resno, potem v nobenem primeru ne bomo flirtali z njimi ali delali kar koli drugega, zaradi česar bi se počutili nelagodno v naši družbi. Spoštovati dostojanstvo je še posebej pomembno, ko sta dva v romantični zvezi, katere cilj je poroka. Resen kristjan ali kristjanka se nikoli ne bo poigraval s čustvi koga nasprotnega spola. (Preg. 12:22)
16. Opiši razliko med stališčem, ki ga imajo do vloge moža in očeta nekateri v svetu, in tem, kako to vlogo opisuje Biblija.
16 Poleg tega moramo resno jemati tudi vlogo, ki jo je Bog dal vsakemu v družini. Satanov svet se norčuje iz vloge moža in očeta. Zabavna industrija uživa v tem, da družinskega poglavarja prikazuje kot nekoga, ki je vreden zgolj posmeha in nespoštovanja. Sveto pismo pa po drugi strani pripisuje veliko pomembnost moževi vlogi, saj zanj pravi, da je »glava svoji ženi«. (Efež. 5:23; 1. Kor. 11:3)
17. Pojasni, kako se lahko iz našega sodelovanja pri družinskem čaščenju vidi, da resno jemljemo svoje odgovornosti.
17 Mož morda skrbi za fizične potrebe svoje družine. Vendar če svoje družine ne bi duhovno vodil, bi s tem kazal, da mu manjka preudarnosti in modrosti. (5. Mojz. 6:6, 7) Zato v 1. Timoteju 3:4 piše, da moraš biti, če si družinski poglavar in če se poteguješ za dodatne prednosti v občini, »tak, ki dobro vodi svojo družino in ima otroke, ki se mu podrejajo z vsem spoštovanjem«. V zvezi s tem se vprašaj: »Ali si vzamem čas za redno družinsko čaščenje?« Nekatere poročene kristjanke morajo malodane moledovati svoje može za duhovno vodstvo. Vsak mož bi moral resno razmisliti o tem, kako gleda na to svojo odgovornost. Seveda bi morala kristjanka podpirati družinsko čaščenje in sodelovati z možem, tako da bi bilo to koristno za vse.
18. Kako se lahko otroci naučijo resnosti?
18 Tudi otroci so spodbujeni, naj na življenje gledajo resno. (Prid. 12:1) Prav nič jim ne bo škodilo, če se bodo naučili marljivo delati s tem, da opravljajo gospodinjska dela, ki so primerna njihovi starosti in sposobnostim. (Žal. 3:27) Kralj David se je že kot deček naučil biti dober pastir. Prav tako se je naučil igrati glasbila in skladati glasbo – te spretnosti so ga pripeljale do tega, da je služil pred izraelskim vladarjem. (1. Sam. 16:11, 12, 18–21) Kot deček se je nedvomno znal tudi igrati, vendar se je prav tako naučil dragocenih spretnosti, ki jih je kasneje uporabil v hvalo Jehovu. To, kar se je naučil kot pastir, mu je pomagalo, da je potrpežljivo vodil izraelski narod. Mladi, koliko uporabnih spretnosti si pridobivate, spretnosti, ki vam bodo pomagale služiti svojemu Stvarniku in vas bodo pripravile za prihodnje odgovornosti?
Ostanimo uravnovešeni
19., 20. Kakšno uravnovešeno stališče naj bi imeli do sebe in čaščenja Boga?
19 Vsi si lahko prizadevamo, da nase gledamo uravnovešeno – da se ne jemljemo preresno. Nočemo postati prepravični. (Prid. 7:16) Z duhovitostjo lahko razelektrimo napeto ozračje najsibo doma, na delovnem mestu ali pri stikih s sokristjani. Družinski člani bi morali paziti, da ne bi s preveliko kritičnostjo ogrozili občutka varnosti in miru, ki bi ga moral dajati dom. V občini se lahko vsi naučimo smejati in uživati v medsebojni družbi, obenem pa skrbeti, da smo pri pogovorih in poučevanju spodbudni in pozitivno naravnani. (2. Kor. 13:10; Efež. 4:29)
20 Svet, v katerem živimo, ne jemlje resno ne Jehova ne njegovih zakonov. Jehovovi služabniki pa smo povsem drugačni – zelo nam je pomembno, da smo poslušni in zvestovdani svojemu Bogu. Kako lepo je pripadati tako veliki skupini ljudi, ki častijo Jehova z vso resnostjo! Bodimo odločeni, da bomo življenje in služenje Bogu še naprej jemali resno!
Kako bi odgovoril?
• Zakaj ne bi smeli na življenje gledati tako na lahko, kot gleda nanj svet?
• Kako smo lahko pri služenju Bogu veseli, a obenem resni?
• Kako se iz našega stališča do potegovanja za odgovornosti vidi, ali smo resni ali ne?
• Pojasni, zakaj je to, da spoštujemo dostojanstvo sovernikov in družinskih članov, nekaj resnega.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 12]
Mož mora skrbeti za svojo družino tako v fizičnem kot v duhovnem pogledu.