Hagnente ty agnate’ao

Meo Voninahitse ty Jehovah Naho fa Manapa-kevetse Rehe

Meo Voninahitse ty Jehovah Naho fa Manapa-kevetse Rehe

Meo Voninahitse ty Jehovah Naho fa Manapa-kevetse Rehe

“Ty ndaty mahimbagne mieretseretse soa isake tie hanao raha.”​—OHAB. 14:15.

1, 2. a) Ino ty toko’e ho tanjontikagne naho fa mandrambe fanapahan-kevetse? b) Inogne iaby ty fagnonteneagne hodinehentikagne?

 MANDRAMBE fanapahan-kevetse maro tikagne isan’andro. Tsy misy voka’e fire ty ila’e, faie misy voka’e lahibey ty hafa. Faie ndra bey ndra kede ty fanapahan-kevetse rambesentikagne, le ty hagnomey voninahitse an’Andrianagnahare ty tena tanjontikagne.​—Vakio ty 1 Korintianina 10:31.

2 Mora ama’o vao ty mandrambe fanapahan-kevetse sa sarotse ama’o? Naho te hanjare Kristiana matotse rehe, le tsy maintsy mianatse magnambake ty soa naho ty raty, sady mandrambe fanapahan-kevetse mifagnarake amy ty heve’o fa tsy ty heve ty hafa. (Rom. 12:1, 2; Heb. 5:14) Nagnino ka tikagne ro toko’e hianatse handrambe fanapahan-kevetse soa? Nagnino ro sarotse kindraike ty mandrambe fanapahan-kevetse hoe izay? Inogne iaby ty toko’e hatao mba handrambesagne fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnahare?

Nagnino ro Ilaegne ty Manapa-kevetse?

3. Ino ty tsy toko’e hengantikagne hanan-kery amantikagne, naho fa handrambe fanapahan-kevetse tikagne?

3 Ino ty va’e hiseho naho misalasala ty handrambe fanapahan-kevetse mifagnarake amy ty fitsipy ty Baiboly tikagne? Va’e hihevetse ty mpiara-mianatse ndra ty mpiara-miasa amantikagne tie tsy tena rese lahatse amy ty raha inoantikagne tika, le mora taonegne hiova hevetse. Va’e ho taone’e ‘hagnorike ty maro’ ohatse tikagne, ty dika izay risihe’e havande, ndra hanao aferafera, ndra hangalatse manahake aze, ndra magnetake ty raha raty atao’e. (Eks. 23:2) Faie akore ty atao ty ndaty mahay mandrambe fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnahare? Tsy hagneke ho rese ty tahotse ndaty ndra ty fagniriagne hahazo sitrake amy ty hafa reke, fa hagnorike avao ty feo ty fieretsereta’e nivolavolae ty Baiboly.​—Rom. 13:5.

4. Nagnino ty ndaty ila’e ro te handrambe fanapahan-kevetse ho antikagne?

4 Tsy voatere ho te hagnisy raty antikagne ty ndaty te handrambe fanapahan-kevetse ho antikagne. Mitretré antikagne ty namagne ila’e, le va’e hamoresé antikagne hagnorike ty heve’e. Azo inoagne ka fa mbe mihevetse ze hahasoa antikagne o keleiantikagneo, le va’e hilitse amy ty fanapahan-kevetse lahibey toko’e ho rambesentikagne, ndra tie fa tsy mipetrake an-tragno ao sasa aza tikagne. Ohatse ty miomba o fitsaboagneo. Mandrara ty fanjilihagne lio ty Baiboly. (Asa. 15:28, 29) Faie misy karazam-pitsaboagne ila’e tsy rehafe ty Baiboly mivantagne tie azo atao ndra tsy azo atao, fa ty tsikiraidraike ro tsy maintsy manapa-kevetse. * Maregne fa va’e hizizo amy ty heve’e ty keleiantikagne amy ty raha hoe izay. Faie naho Kristiana fa nanokan-tegna sady vita badisa rehe, le tsy maintsy mandrambe fanapahan-kevetse satria ‘enta’o’ ndra andraiki’o zay. (Gal. 6:4, 5) Ty hanagnagne feo ty fieretseretagne malio agnatrehan’Andrianagnahare eo ro tena raha lahibey amantikagne, fa tsy ty hahazo sitrake ama o ndaty.​—1 Tim. 1:5.

5. Ino ty toko’e hataontikagne mba tsy ho vaky sambo amy ty finoagne?

5 Faie magnoho-doza ty misalasala naho fa manapa-kevetse. Nirehake ty Jakoba mpiana i Jesosy fa “miovaova amy ze kila raha atao’e” ty ndaty misalasala. (Jak. 1:8) Manahake ty ndaty agnate sambo tsy misy voalà ambone ty riake magnonja bey reke, le magnorike avao ty heve o ndaty miovaovao. Ho mora vaky sambo amy ty finoagne ty ndaty hoe izay le i ndaty hafay naho fa avy eo ro mea’e tsiny. (1 Tim. 1:19) Akore ty hagnalavirantikagne izay? Tsy maintsy mikezake tikagne mba “tsy ho voaezegnezegne amy ty finoagne.” (Vakio ty Kolosianina 2:6, 7.) Mila mianatse mandrambe fanapahan-kevetse mampiseho ty finoantikagne ty Saontsin’Andrianagnahare tikagne, mba tsy ho voaezegnezegne. (2 Tim. 3:14-17) Faie ino ty va’e hikalagne antikagne tsy handrambe fanapahan-kevetse soa?

Nagnino ro Sarotse ty Manapa-kevetse?

6. Ino ty va’e ho voka o tahotseo amantikagne?

6 Va’e hahavy antikagne tsy handrambe fanapahan-kevetse o tahotseo. Va’e hatahotse tikagne kera handrambe fanapahan-kevetse tsy mete ndra ho hevere o ndatio tie tsy misaigne. Ara-dalàna naho minekoneko hoe izay tikagne. Tsy misy ndaty te handrambe fanapahan-kevetse hampisy olagne ndra fahafaham-baraka. Faie tsy hatahotse tikagne naho tea an’Andrianagnahare naho ty Saontsi’e. Ino ty anto’e? Naho tea an’Andrianagnahare tikagne, le hanao fikarohagne amy ty Saontsi’e ao naho amo o boke naho gazetentikagneo ao avao, aloha ty handrambesagne fanapahan-kevetse lahibey. Tsy le hanao fahadisoagne fire tikagne amy izay. Magnampe ‘ze mbe tsy nandia fiaignagne hisaigne soa’ o Baibolio, sady magnampe ty tanora “hanam-pahalalagne naho fahaiagne misaigne.”​—Ohab. 1:4.

7. Ino ty ianarantikagne boake amy ty raha niaigna i Davida Mpanjaka?

7 Tsy maintsy lava ho mete avao vao ty fanapahan-kevetse rambesentikagne? Aha’a. Manao fahadisoagne iaby tikagne. (Rom. 3:23) Lahilahy hendre naho tsy nivalike ohatse ty Davida Mpanjaka. Faie kindraike nandrambe fanapahan-kevetse tsy mete, le nampijale aze naho ty hafa ze raha zay. (2 Sam. 12:9-12) Ndra tie eo zay, le tsy nenga i Davida hikalagne aze tsy handrambe fanapahan-kevetse ankasitrahan’Andrianagnahare zay. (1 Mpanj. 15:4, 5) Ino areke ty hagnampe antikagne tsy hisalasala hanapa-kevetse, ndra tie nanao hadisoagne manahake i Davida aza tikagne? Toko’e ho tadidientikagne fa mamela heloke ty Jehovah. Hagnampe ze tea naho mankatò aze reke.​—Sal. 51:1-4, 7-10.

8. Ino ty raha ianarantikagne boake amy ty raha nirehafe i Paoly miomba o fanambaliagneo?

8 Ino ty hagnampe antikagne tsy le hatahotse naho fa hanapa-kevetse? Toko’e ho tadidientikagne fa kindraike le maro ty fanapahan-kevetse soa azo filiegne. Dineho ohatse ty raha nirehafe i Paoly miomba o fanambaliagneo. Hoe reke: “Faie naho misy mieretseretse tie hanaotao fahatane reke naho tsy manambaly, sady fa tsy agnate i fotoagne maha mafe i fagniria’e te hilày, le ndra aleo reke hanao ze tea’e. Tsy manota reke. Ndra aleo iareo manambaly. Faie naho misy tapa-kevetse am-po’e ao sady tsy misy raha mamoresé aze, fa mahafehe ty fagniria’e reke sady tapa-kevetse am-po’e ao tie tena tsy hanambaly, le soa ty atao’e.” (1 Kor. 7:36-38) Nirehake ty Paoly tie ty mijanogne ho tsy manambaly ty tena soa. Faie misy safidy soa hafa ka nirehafe’e.

9. Nagnino ro mbe toko’e hasiantikagne fiheveragne avao ty raha hoeretserete ty hafa naho fa hanapa-kevetse tikagne?

9 Toko’e hieretseretse miomba ze raha an-tsay ty hafa agne vao tikagne naho fa handrambe fanapahan-kevetse? Toko’e hasiagne fiheveragne avao zay. Mareho ty raha nirehafe i Paoly miomba ty fihinanan-kanegne, va’e fa natao sorogne hoahy ty sampy. Nihazavae’e fa ndra tie va’e tsy ho diso aza ty ndaty raike manapa-kevetse ty hihinagne izay, le va’e hahaboseke ze ndaty managne feo ty fieretseretagne maleme zay. Akore areke ty natao i Paoly? Hoe reke: “Naho o hanegneo areke ty hahatonta o rahalahikò, le tena tsy hihinan-kena raho, kera ho tonta o rahalahikò.” (1 Kor. 8:4-13) Toko’e hoeretseretentikagne ka areke ty ho voka ty fanapahan-keventikagne amy ty hafa. Ndra tie eo zay, le ty ho voka’e amy ty fifandrambesantikagne amy i Jehovah ro toko’e hoeretseretentikagne voaloha’e. (Vakio ty Romanina 14:1-4.) Ino ty toro lala ty Baiboly hagnampe antikagne handrambe fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnahare?

Dingagne Enegne Hagnampe Azo Handrambe Fanapahan-kevetse Soa

10, 11. a) Ino ty hagnampe antikagne tsy hagnambone tegna an-tragno ao? b) Ino ty toko’e hotadidie o androanavi-pagnahio naho fa mandrambe fanapahan-kevetse misy voka’e amo o fiangonagneo iareo?

10 Ko magnambone tegna. Toko’e hagnontane tegna hoe izao tikagne aloha ty hanoagne raha raike: ‘Anjarako vao ty mandrambe ty fanapahan-kevetse toy?’ Hoe ty Solomona Mpanjaka: “Ho afa-baraka ze manjare magnambone tegna.”​—Ohab. 11:2.

11 Maregne fa va’e hagnenga ty ana’e handrambe fanapahan-kevetse ila’e o rae aman-dreneo. Faie toko’e ho tadidie o rae aman-dreneo fa iareo ro managne fahefagne ama’e. (Kol. 3:20) Managne fahefagne ila’e amo o keleia’eo o reneo. Ndra tie eo zay, le toko’e hagneke iareo fa o lahilahio ro loha’e. (Ohab. 1:8; 31:10-18; Efes. 5:23) Toko’e hagneke ka o loha ty keleiagneo fa voafetra ty fahefa’e, sady toko’e hagneke i Kristỳ reke. (1 Kor. 11:3) A o androanavi-pagnahio aia? Mandrambe fanapahan-kevetse misy voka’e amo o fiangonagneo iareo. Faie hitao iareo mba tsy ‘hihoatse ze voasoratse’ agnate ty Saontsin’Andrianagnahare ao. (1 Kor. 4:6) Magnorike soa ty toromareke boake amy i mpanompo mahihitsey ka iareo. (Mat. 24:45-47) Ino ty ho voka’e naho miambane tikagne, le tsy mandrambe fanapahan-kevetse naho tsy fa managne fahefagne hanao aze? Tsy hinekoneko sady tsy halahelo tikagne naho ty hafa.

12. a) Nagnino tikagne ro mila manao fikarohagne? b) Akore ty atao naho fa manao fikarohagne?

12 Manoa fikarohagne. Hoe ty Solomona: “Mandamigne mialoha ze raha hatao’e ty mazoto, le tomombagne ty raha atao’e.” (Ohab. 21:5) Misy ndaty te hanao raharaham-barotse miarake ama’o vao ohatse? Ko entem-po avao. Fantaro ze kila raha toko’e ho fantatse. Mangataha ndaty fa za-draha miomba i rahay. Henteo tie ino ty toro lala ty Baiboly mifandrambe amy i rahay. (Ohab. 20:18) Manoa lisita roe: Sorato amy ty lisita raike ty mahasoa i raha tea’o hataoy, le amy ty lisita raike ty maha raty aze. ‘Kajio ze ho lany.’ (Lioka 14:28) Dineho ty olagne ara-bola va’e hiseho naho ty ho voka’e amy ty fifandrambesa’o amy i Jehovah. Mitake fotoagne naho kezake ty fanoagne fikarohagne. Faie naho manao izay rehe, le tsy ho memeke hanapa-kevetse, le tsy ho tratse ty olagne naho ty finekonekoagne.

13. a) Ino ty fagnomezan-toky amy Jakoba 1:5 ao? b) Ino ty ho voka’e naho mivavake mba hahazo fahendreagne tikagne?

13 Mivavaha mba hahazo fahendreagne. Tsy hagnomey voninahitse an’Andrianagnahare ty fanapahan-keventikagne, naho tsy mangatake ty fagnampea’e tikagne. Hoe ty Jakoba: “Naho misy ama’areo tsy ampe fahendreagne, le toko’e hangatake izay lognandro aman’Andrianagnahare reke satria matarike amy ze ndaty iaby ty Andrianagnahare sady tsy magnomey tsiny. Le homeigne aze zay.” (Jak. 1:5) Tsy mahamegnatse ty magneke fa mila ty fahendrean’Andrianagnahare tikagne. (Ohab. 3:5, 6) Mivarigne agnate lavake agne tikagne naho miantehetse amy ty fahaiantikagne avao. Ino ty ho voka’e naho mivavake mba hahazo fahendreagne tika sady manao fikarohagne mba hahatreavagne i toro lalagne amy ty Saontsin’Andrianagnahare ao? Hiasa amantikagne i fagnahy masigney, le hotreantikagne ty anto’e mahavy antikagne hagniry hanao raha raike.​—Heb. 4:12; vakio ty Jakoba 1:22-25.

14. Nagnino tikagne ro tsy toko’e hangatake andro?

14 Mandrambesa fanapahan-kevetse. Faie ko le avy le manao izay naho tsy fa boake nanao fikarohagne sady nivavake mba hahazo fahendreagne. “Mieretseretse soa ty ndaty hendre isake tie hanao raha.” (Ohab. 14:15) Faie ko mangatake andro. Va’e hahatrea fialan-tsiny tsy le marem-pototse mba handrambesagne fanapahan-kevetse ty ndaty lava mangatake andro. (Ohab. 22:13) Faie manapa-kevetse avao reke tie amy izay, manapa-kevetse tie ty hafa ro hinday ty fiaigna’e.

15, 16. Ino ty ilaegne naho fa magnatanterake fanapahan-kevetse?

15 Tanteraho i fanapahan-kevetsey. Ho montso antoke avao ty kezake nataontikagne mba handrambesagne fanapahan-kevetse soa, naho tsy mikezake mafe tikagne magnatanterake aze. Hoe ty Solomona: “Ze raha azo’o anoegne le anò amy ty heri’o iaby.” (Mpito. 9:10) Toko’e ho vognogne hanao ze azontikagne atao tika mba hagnatanterahagne aze. Eretsereto tie nanapa-kevetse ty hanao mpisava lalagne ty mpitory raike. Ino ty toko’e hatao’e naho tea’e ho vita’e zay? Toko’e hitao reke mba tsy ho tondregne loatse amy ty asa fivelomagne naho ty fihisagne, le tsy hanam-potoagne naho hery hanoagne fanompoagne.

16 Mateteke tsy mora ty magnatanterake ty fanapahan-kevetse soa. Ino ty anto’e? Satria ‘fehe i ratỳ ty tane toy.’ (1 Jaona 5:19) Tsy maintsy mikezake mialy amy i “mpanjaka ty tontolo mimoromoro ty faiegne toy”, naho amy i “fagnahy raty amy faritse amy i lagnitsey ey” tikagne. (Efes. 6:12) Nirehake ty apostoly Paoly naho i Joda mpianatse fa tsy maintsy mialy mafe o ndaty tapa-kevetse ty hagnomey voninahitse an’Andrianagnahare reo.​—1 Tim. 6:12; Joda 3.

17. Ino ty také i Jehovah amantikagne, amy ty fanapahan-kevetse ila’e rambesentikagne?

17 Dineho indraike i fanapahan-kevetsey sady manoa fagnovàgne naho ilaegne. Kindraike le tsy arake ty nieretseretagne aze ty voka o fanapahan-kevetseo. ‘Va’e ho voan-draha amy ty andro tsy ampoizegne’ tikagne iaby. (Mpito. 9:11) Faie také i Jehovah ty hiaignantikagne mifagnarake amy ty fanapahan-keventikagne ila’e, ndra tie misy raha mikalakalagne aza. Agnisa izay ty fanokanan-tegna hoahy i Jehovah naho ty voadim-panambaliagne. (Vakio ty Salamo 15:1, 2, 4.) Faie tsy le tena lahibey hoe izay ty fanapahan-kevetse ila’e. Mandineke i fanapahan-kevetse rey mateteteteke ty ndaty hendre, kera misy toko’e hahitsy ndra hofoagnagne rey. Tsy enga’e hikalagne aze tsy hanao izay ty fagnambonean-tegna agnate fo ao. (Ohab. 16:18) Ty anto’e, tena raha lahibey ama’e tihoe magnomey voninahitse an’Andrianagnahare ty fomba fiaigna’e.

Ampiofagno Handrambe Fanapahan-kevetse Soa ty Hafa

18. Ino ty azo o rae aman-dreneo atao mba hampiofagnagne ty ana’e handrambe fanapahan-kevetse soa?

18 Afake mampianatse ty ana’e handrambe fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnahare o rae aman-dreneo. Ty modely mea’o ro tena misy voka’e soa. (Lioka 6:40) Azo o rae aman-dreneo hazavaegne amy ty ana’e tie akore ty natao iareo taloha ty nandrambesagne fanapahan-kevetse raike. Azo’e atao ka ty magnenga i ana’ey handrambe fanapahan-kevetse ila’e, sady midera aze naho fa avy eo naho mete soa i rahay. Faie akore naho nandrambe fanapahan-kevetse tsy mete i ajajay, le misy voka’e raty? Mateteke le avy le te hiaro i ana’ey o rae aman-dreneo. Faie va’e tsy hahasoa aze zay. Eretsereto tie nivilia’o kitapo i ana’oy. Faie nampindrame’e i nama’ey i rahay sady tsy nahere’e sasa. Akore ty hatao’o? Azo’o atao ty mivily kitapo ho aze indraike. Faie ampanoe’o raha reke mba hahazoagne i kitapoy, ndra ampamorie’o vola mba hivilianagne kitapo vaovao, le azo antoke fa hitao soa reke amy ty magnarake.​—Rom. 13:4.

19. Ino ty toko’e hampianarentikagne o mpianatse Baibolio, sady akore ty hanoagne izay?

19 Nagnirake i mpanonjohy ty lia’e rey ty Jesosy mba hampianatse ty hafa. (Mat. 28:20) Agnisa ty raha tena lahibey toko’e hampianarentikagne o mpianatse Baibolio ty fomba handrambesagne fanapahan-kevetse soa. Mila mitao tikagne mba tsy hirehake ama’e ty raha toko’e hatao’e. Soa naho ampianaregne hahay handineke soa ty toro lala ty Baiboly reke, amy izay ireke avao ty hanapa-kevetse. Mbe “sambe hotsaraen’Andrianagnahare arake ze ataontikagne iaby tikagne tsikiraidraike.” (Rom. 14:12) Tena raha lahibey areke ty mandrambe fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnahare.

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 4 Magnazava ty miomba izay ty lahatsoratse tihoe “Hanaiky Zavatra avy Amin’ny Taharo Fototry ny Ra na Fitsaboana Ampiasana ny Rako ve Aho?” amy ty Fanompoantsika Ilay Fanjakana Novambra 2006, peje 3-6.

Akore ty Havale’o?

• Nagnino tikagne ro mila mianatse ty fomba handrambesagne fanapahan-kevetse?

• Ino ty va’e ho voka o tahotseo, sady akore ty handreseantikagne aze?

• Ino i dingagne enegne hagnampe antikagne handrambe fanapahan-kevetse magnomey voninahitse an’Andrianagnaharey?

[Fagnonteneagne]

[Efajoro/Sare]

Dingagne Handrambesagne Fanapahan-kevetse Soa

1 Ko Magnambone Tegna

2 Manoa Fikarohagne

3 Mivavaha mba Hahazo Fahendreagne

4 Mandrambe Fanapahan-kevetse

5 Tanteraho i Fanapahan-kevetsey

6 Dineho Indraike Reke Sady Manoa Fagnovàgne Naho Ilaegne

[Sare]

Manahake ty ndaty agnate sambo tsy misy volà ambone ty riake magnonja bey ty ndaty misalasala mandrambe fanapahan-kevetse