Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

“Otyinyango Tyospilitu” Tyinkhimaneka Huku

“Otyinyango Tyospilitu” Tyinkhimaneka Huku

“Otyinyango Tyospilitu” Tyinkhimaneka Huku

“Tyina onwe mutualako okuava ovinyango ovinyingi tyinkhimaneka Tate yange.”—JOÃO 15:8.

1, 2. (a) Onomphitilo patyi tuna mbokupameka vakuetu? (b) Oityi Jeova etuavela opo tuyawise ounongo wetu wokumuumbila?

 SOKA konongeleka ombu onombali: Omukai umwe Omukristau waimbuka okuti omphange umwe omuhikuena ukahi ngoti una etyi tyemusukalalesa. Oe elipongiya opo aundape kumwe nae movilinga viokuivisa. Mokueenda kuovilinga viavo via umbo-na-umbo, omuhikuena oo ahimbika okumupopila ovitateka viae. Konyima monthiki oyo, omphange omuhikuena apandula Jeova mokonda yoluembia luomphange oo walongoka nawa. Ankho otyo umwe esukisa. Konthele onkhuavo, ovalinepi ankho vatunda movilinga viokuivisa kotyilongo tyimwe tyokondye. Meliongiyo limwe, avahipulula nehambu onongeleka mbavo, otyo omukuatate umwe atehelela nawa. Etyi palamba omanima amwe, puetyi omukuendye oo ankho elipongiya opo akaundape kotyilongo tyokondye, oe asoko kovalinepi ovo no ketompho liavo liemupa ehando liokukala omisionaliu.

2 Otyo hamwe tyikuhinangelesa onkhalelo ongwa yomunthu umwe yekuavela ondundo. Tyotyili, etompho like vala haapeho lipilulula omuenyo womunthu, mahi kese nthiki tuna onomphitilo pala okupameka vakuetu. Soka ñgeno kuna otyipuka tyipondola okuyawisa ounongo wove novituwa oviwa, opo uvatele vali nawa ovakuatate vove, nokuundapela vali nawa Huku. Okuti ñgeno hatyiwa unene? Hono, Jeova utuavela otyali otyo—ospilitu sandu yae. (Lucas 11:13) Tyina ospilitu sandu yundapa momuenyo wetu, itukalesa novituwa oviwa, vitukuatesako movilinga aviho tulingila Huku. Otyali otyo otyiwa unene ngatyi!—Tanga Gálatas 5:22, 23.

3. (a) Oñgeni okukala “notyinyango tyospilitu” tyihivilika Huku? (b) Omapulo patyi maakumbululwa?

3 Ovituwa ospilitu sandu itukalesa navio, vilekesa nawa oñgeni Jeova Huku, Hekulu yospilitu oyo atuwa. (Colossenses 3:9, 10) Jesus walekesa nawa omokonda yatyi Ovakristau vesukisila okulinga ononkhono mbokuhetekela Huku, puetyi apopila ono apostolu mbae okuti: “Otyo tyinkhimaneka Tate yange, tyina onwe mutualako okuava ovinyango ovinyingi.” a (João 15:8) Putyina tuovola okukala “notyinyango tyospilitu,” matyimoneka nawa monkhalelo tupopia nevi tulinga, iya otyo tyihivilika Huku. (Mateus 5:16) Omononkhalelo patyi otyinyango tyospilitu sandu tyelikalela novituwa viouye wa Satanasi? Oñgeni matukala notyinyango tyospilitu? Omokonda yatyi pamwe tyipuiyila okutyilinga? Omapulo oo maakumbululwa putyina tulilongesa ononthele ononthatu mbotyinyango tyospilitu—ohole, nehambu, netuliyo.

Ohole Ihongolelwa Novitumino Viavilapo

4. Ohole patyi Jesus alongesa ovalanduli vae?

4 Ohole ituka kospilitu sandu yelikalela unene no yomouye. Ñgeni ngotyo? Ohole oyo ihongolelwa novitumino viavilapo. Jesus watoneka okupopia Melongomona lio Komphunda oñgeni yelikalela. (Tanga Mateus 5:43-48.) Oe waimbuka okuti alo onondingavivi, mbulinga nawa vana vevelinga nawa. “Ohole” yatyo oyo ha yotyotyili ko, mokonda vana venayo vehole vala vana vevehole. Inkha tuhanda ‘okulekesa okuti tuvana va Tate yetu ukahi keulu,’ tuna okukala tyelikalela novanthu ovo. Onthue katulingi vakuetu ngetyi ovo vetulinga, anthi, tuvetala nokuvelinga ngetyi Jeova evetala nokuvelinga. Mahi, oñgeni tupondola okukala nohole no nondyale mbetu, ngetyi Jesus atuma?

5. Oñgeni matulekesa okuti tuhole vana vetuyele?

5 Tala ongeleka imwe Yombimbiliya. Etyi Paulu na Sila ankho vaivisa ko Filipu, vakuatelwe, avavetwa unene, nokupakwa mokaleya, iya onomphai mbavo ambukutilwa momapundi. Tupu tyafuile valingilwe onya nomuyungi wokaleya. Mahi, okuti etyi omapito okaleya aikuka notyinimawe, vahambukililwe okukondolela omuyungi mokonda wevelingile onya? Au. Mokonda ankho vasukalala unene nouwa wae, ohole yotyotyili, yevelundile okumukuatesako, opo nae nombunga yae aiho velilongesa otyili. (Atos 16:19-34) Ovanyingi povakuatate vetu hono vehole okulandula ongeleka oyo ‘okukanena nawa vana veveyele.’—Romanos 12:14.

6. Omononkhalelo patyi matulekesa ohole yotyotyili kovakuatate vetu? (Tala okakasa pefo 25.)

6 Ohole tuna no vakuatate vetu yavilapo vali. “Onthue tuna okuava onohande mbetu mokonda yovakuatate vetu.” (Tanga 1 João 3:16-18.) Mahi, tupondola okulekesa apeho ohole yetu no movipuka ovitutu. Mongeleka, inkha tupopia ine tulinga otyipuka tyimwe tyinumanesa omukuatate, tupondola okulekesa ohole okumuovola tete opo tutetulule otyitateka otyo. (Mateus 5:23, 24) Iya inkha umwe utunumanesa? Okuti “tuafwapo pala okuevela” ine tuna eyembelo liokukala nonkhongo? (Salmo 86:5) Ohole onene ituka kospilitu sandu ipondola okutukuatesako okuhasuku noviponyo ovitutu, mahi atuevela nawa vakuetu ‘ngetyi Jeova etuevela.’—Colossenses 3:13, 14; 1 Pedro 4:8.

7, 8. (a) Oñgeni ohole tuna na Huku ikalesa ohole tuna novanthu? (b) Oñgeni tupondola okuyawisa ohole yetu na Jeova? (Tala elekeso likahi pombuelo.)

7 Oñgeni tupondola okukala nohole yotyotyili novakuatate vetu? Omokuyawisa ohole yetu na Huku. (Efésios 5:1, 2; 1 João 4:9-11, 20, 21) Omuvo tuundapesa pala okulilongesa konthele ya Jeova Mombimbiliya, nokusokolola, nokulikuambela vitupameka nokuyawisa ohole na Tate yetu keulu. Mahi, tuesukisa okutaindya omuvo opo tufuene vali ku Huku.

8 Mongeleka: Soka ñgeno tyitavela okutanga Ondaka ya Huku, nokusokolola nawa nokulikuambela ku Jeova onoola mbumwe kese nthiki. Okuti kumakevelela nehambu omuvo oo opo natyike tyityilike omuvo wove wokukala na Jeova? Tyotyili nawike upondola okukutyilika okulikuambela ku Huku iya ovanyingi puonthue tupondola okutanga Ombimbiliya apeho tyina tuhanda okutyilinga. Anthi, pamwe tuesukisa okulionganeka nawa opo tuhayeke ovipuka tulinga kese nthiki vitutyilike okulongeswa na Huku. Okuti ove utaindya omuvo kese nthiki opo ufuene vali ku Jeova?

“Ehambu Lituka Kospilitu Sandu”

9. Ospilitu sandu ituvatela okutualako nehambu namphila tuvasiwa natyi?

9 Ehambu onthele imwe yotyinyango tyospilitu sandu, tupondola okutualako okukala nalio namphila tuna ovitateka. Ehambu likahi ngomuti wapama upondola okutualako okuyova alo umwe pohika ihekahi nawa. Mouye auho, ovaumbili ovanyingi va Huku ‘vetavela ondaka yae nehambu lituka kospilitu sandu, mononkhumbi ononyingi.’ (1 Tessalonicenses 1:6) Ovakuavo vahepa. Anthi, Jeova uundapesa ospilitu yae opo ivepe ononkhono “mbokukoleleya nokupwa elundo nehambu.” (Colossenses 1:11) Ehambu olio lituka pi?

10. Ehambu lietu lituka pi?

10 Tyelikalela “nomalumono ahayumbwa nthumbi” ouye wa Satanasi, omalumono tuapewa na Jeova akolela unene. (1 Timóteo 6:17; Mateus 6:19, 20) Oe wetuavela ekevelelo lihambukiswa liomuenyo uhapu. Onthue tuna ehambu liokukala pokati kovakuatate Ovakristau ouye auho. Haunene tuna ehambu enene mokonda youpanga wetu na Jeova. Onthue tulitehelela nga David, namphila ankho ahataikiswa, wahivilikile Jeova notyiimbo etyi: “Mokonda oluembia luove olunene oluwa vali tyipona omuenyo, mandyikuhivilika nomulungu wange muene, nokukupanda mokueenda kuomuenyo wange auho.” (Salmo 63:3, 4) Alo umwe tyina tupita movitateka, ehambu lihambukiswa Huku nokupameka omutima wetu.

11. Omokonda yatyi tyakolela tuumbile Jeova nehambu?

11 Apostolu Paulu walondolele Ovakristau okuti: “Hambukwei apeho mu Tatekulu. Ndyipopia vali okuti: Hambukwei!” (Filipenses 4:4) Omokonda yatyi tyakolela Ovakristau vaundapele Jeova nehambu? Omokonda yotyitateka Satanasi akatulile konthele youhamba wavilapo wa Jeova. Satanasi wati nawike maumbila Huku nomutima wahambukua. (Jó 1:9-11) Inkha tuumbila Jeova nombili, mahi tyehena ehambu, ovilikutila vietu viehiviliko kavilifuilapo. Anthi, tulinga ononkhono mbokutavela onondaka mbo muhoneki wo salmu, wati: “Umbilei Jeova nehambu. Endyuei nokukuwilila nehambu kolupala lwae.” (Salmo 100:2) Ovilinga vilingwa nomutima omuwa nehambu, vihivilika Huku.

12, 13. Oityi tuesukisa okulinga tyina tuamakala nomalusoke omavi?

12 Mahi, tyotyili, alo umwe ovaumbili va Jeova velipakula, pamwe vakala tyasoya, mahi, valinga ononkhono mbokutualako nehambu. (Filipenses 2:25-30) Oityi matyitukuatesako pomivo ovio? Efésios 5:18, 19, yati: “Kalei tyeyula ospilitu. Lipopilei onwe muene noviimbo nokuhivilika Huku. Iya noviimbo viopaspilitu imbei nokulandula nomitima vienyi moviimbo vihika, pala Jeova.” Oñgeni matulandula onondonga ombo?

13 Tyina tukala nomalusoke ahaviukile, tupondola okuita ku Jeova melikuambelo nokusokolola nawa ovipuka oviwa etuavela. (Tanga Filipenses 4:6-9.) Vamwe vaimbuka okuti tyina vatehelela oviimbo Viouhamba, tyituliya omitima viavo nokuvevatela okusoka monkhalelo yaviuka. Omukuatate umwe ankho una omalusoke ahaviukile nokuasoya, uhinangela okuti: “Ankho ndyilikuambela apeho nokupaka momutima oviimbo vimwe Viouhamba. Otyo, tyindyetela ombembwa momutima okuimba oviimbo ovio oviwa vihivilika Jeova, tyilinge ndyiimbila mombungo ine o peulu. Tupu, omukanda Achegue-se a Jeová, wankhuatesako unene pomuwo oo. Ame neutanga tuvali mokueenda kuenima. Otyo, atyitulisa unene omutima wange. Ame naimbuka okuti Jeova wambatela.”

“Ombembwa Omuoyo Wewaneko”

14. Ombembwa ituka kospilitu sandu yeta onkhalelo patyi?

14 Movionge viovilongo ovinyingi, ovanthu vomihoko vielikalela vahambukilwa okuliongiya novakuatate vavo no nomphange Ovakristau. Ovionge ovio vilekesa nawa onkhalelo imwe yombembwa ikahi pokati kovanthu va Huku hono—ewaneko lietu ouye auho. Vana vetutala apeho vahuva tyina vatala ovanthu ankho vasoka okuti ñgeno veliyele, mahi ‘vaendela kumwe nombili mewaneko liospilitu, nombembwa omuoyo wewaneko.’ (Efésios 4:3) Tyotyili ewaneko olio lihuvisa mokonda yovipuka ovinyingi ovanthu ovo vayekapo.

15, 16. (a) Oñgeni Petulu atekulwa, iya oñgeni otyo tyemupuiyile? (b) Oñgeni Jeova akuatesileko Petulu okupilulula olusoke lwae?

15 Okuwaneka ovanthu vomihoko vielikalaila katyapepukile. Pala okutukuatesako okutala oityi tuesukisa okulinga opo tukale newaneko olio, tutalei ongeleka ya apostolu Petulu. Onkhalelo ankho akala no nosindiyu vahapitile ekuendye, iimbukilwa konondaka ombu: “Onwe mutyii nawa okuti omu Judeu kapondola okuliwaneka ine okufuena pomunthu womuhoko omukuavo. Mahi, Huku wandekesa okuti hipondola okupopia omunthu nawike okuti wasila.” (Atos 10:24-29; 11:1-3) Mokonda yonkhalelo ovanthu kohale ankho vasoka, mokutala Petulu wekula nokutavela okuti Otyitumino ankho tyituma akale vala nohole nova Judeu. Iya kwe ankho tyaviuka okutala onosindiyu ngatyina onondyale mbuna okuyalwa. b

16 Pahe soka oñgeni Petulu akalele etyi anyingila meumbo lia Korneliu. Okuti omunthu oo wokuali nolusoke luahaviukile konthele yo Nosindiyu ankho upondola okukala ‘tyeliwaneka’ navo “nombembwa omuoyo wewaneko?” (Efésios 4:3, 16) Enga. Ononthiki mbumwe konyima ospilitu ya Huku yaikulile omutima wa Petulu, opo etyivile okuviukisa olusoke lwae, nokuyekapo okapungulula. Nemonekelo, Jeova wemulekesa nokuayandyuluka okuti oe ketavela ovanthu okutalela kotyivala ine otyilongo. (Atos 10:10-15) Moluotyo, Petulu wapopila Korneliu okuti: “Tyilityili ame nanoñgonoka okuti Huku utupu okapungulula. Mahi, oe utavela kese munthu una onthilo nae nokulinga etyi tyaviuka, momalongo aeho.” (Atos 10:34, 35) Petulu wapilulula olusoke lwae, iya tyotyili akala tyeliwaneka “novakuatate mouye auho.”—1 Pedro 2:17.

17. Oñgeni ewaneko likahi pokati kovanthu va Huku lielikalela?

17 Ongeleka ya Petulu itukuatesako okutala omapiluluko omanene ekahi nokulingwa pokati kovanthu va Huku hono. (Tanga Isaías 2:3, 4.) Ovanthu ovanyingi ‘vatunda movilongo aviho, no momihoko, nomalongo, no momalaka aeho,’ vekahi nokupilulula omalusoke avo opo vetavele “ehando lia Huku eewa liafuapo nokuaviuka.” (Revelação 7:9; Romanos 12:2) Ovanyingi puvo ankho vahongiliyua noundyale, nouye wa Satanasi uyapula ovanthu. Mahi, Ondaka ya Huku, nombatelo yospilitu sandu, yevelongesa “okulinga ovipuka vieta ombembwa.” (Romanos 14:19) Ewaneko litundililako lihivilika Huku.

18, 19. (a) Oñgeni kese umwe puonthue apondola okuvatela opo tukale nombembwa newaneko mewaneno? (b) Oityi matukelilongesa monthele ilandulako?

18 Oñgeni kese umwe puonthue apondola okuyawisa ombembwa newaneko likahi pokati kovanthu va Huku? Omawaneno omanyingi ena ovanthu vatunda kovilongo vio kokule. Vamwe hamwe vena ovituwa vielikalela novietu ine kavapopi nawa eleka lietu. Okuti tuovola okulinga oupanga navo? Ondaka ya Huku itutuma tulinge ngotyo. Etyi Paulu ahonekela ewaneno ko Roma ankho lina ova Judeu no nosindiyu, oe wati: “Litambulei kese umwe na mukuavo, ngetyi Kristu etutambula, opo tunkhimaneke Huku.” (Romanos 15:7) Okuti mewaneno liove muna omunthu upondola okulinga nae oupanga?

19 Oityi vali tupondola okulinga opo tuyeke ospilitu sandu yundape momuenyo wetu? Onthele mailandulako maikumbulula epulo olio putyina tupopia ononthele ononkhuavo mbotyinyango tyospilitu.

[Onondaka Poutoi]

a Otyinyango Jesus apopia tyakutikinya ovipuka vivali, “otyinyango tyospilitu” “notyinyango tyomilungu” Ovakristau vaavela Huku tyina vaundapa movilinga viokuivisa Ouhamba.—Hebreus 13:15.

b Omukanda wa Levítico 19:18 wati: “Wahakondolele nawike etyi ekulinga, ine okukala nonkhongo novanthu velongo liove. Una okukala nohole na vakuenyi ngetyi ulihole ove muene.” Ononkhalamutwe mbonongeleya mbo va Judeu ankho valongesa okuti “ovanthu velongo liove” ‘na vakuenyi’ ova Judeu vala. Otyitumino ankho tyihanda ova Isilayeli vakale tyeliyapuka komalongo omakuavo. Mahi, otyo katyamena olusoke luo nonkhalamutwe mbonongeleya ombo, okuti aveho vana veheva Judeu onondyale iya vena okuyalwa.

Oñgeni Ove Mokumbulula?

• Oñgeni matulekesa ohole yotyotyili kovakuatate vetu?

• Omokonda yatyi tyakolela tuundapele Huku nehambu?

• Oñgeni matuyawisa ombembwa newaneko mewaneno?

[Omapuko Elongeso]

[Okakasa pefo 25]

“Ava Ovakristau Votyotyili”

Omukanda Between Resistance and Martyrdom—Jehovah’s Witnesses Third Reich, upopia onondaka mbomukuendye umwe omu Judeu onkhuatwa, wapopia etyi elivasa otyikando tyotete no Nombangi mba Jeova, puetyi ehika mokaleya ko Neuengamme.

“Etyi onthue va Judeu ko Dachau tuapakwa mokaleya omo, ova Judeu vakuetu, avahimbika okuholeka atyiho ankho vena, opo vehetuavele natyike. . . . Kondye [yokaleya], ankho tulikuatesako pokati. Mahi mokati omo, ankho tuli pokati kombila nomuenyo, kese umwe wasukalala vala nokulihupisa oe muene, kesukile na vakuavo. Anthi, pahe soka oityi ovalilongesi Vombimbiliya ankho valinga. Pomuvo opo, ankho vena okuundapa unene, okuviukisa onotupu mbomaande. Ankho kutenda unene iya ankho vakala lutai onthiki aiho momaande elikuata omamanya. Nawike ankho utyii oñgeni mavakoleleya ononkhumbi ombo. Mahi, ovo vati Jeova weveavela ononkhono. Ankho vesukisa ombolo, ngonthue, mokonda ankho vankhia ondyala. Mahi oityi ankho valinga? Vapola onombolo ambuho ankho vena, avembutepula pokati, iya mbumwe avembuavela ovakuatate vavo vatunda ko Dachau. Iya aveveliepesa nokuvepa onombesinyu. Tyina vehenelie avelikuambela. Konyima, aveho avekuta nokuhambukwa. Iya avati ankho vetupu vali ondyala. Ove wetyimona, ame nati ava: Ovakristau votyotyili.”

[Omalutalatu pefo 23]

Okuti ove uyekapo ovipuka vimwe via kese nthiki opo upameke oupanga wove na Jeova?