Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

“Sunsum Ne Ma” Ne Wula Nyamenle Anyunlunyia

“Sunsum Ne Ma” Ne Wula Nyamenle Anyunlunyia

“Sunsum Ne Ma” Ne Wula Nyamenle Anyunlunyia

“Debie mɔɔ wula me Ze anyunlunyia la a le kɛ bɛbahɔ zo bɛazo ma dɔɔnwo.”—DWƆN 15:8, NW.

1, 2. (a) Ndenle boni azo a yɛdua yɛmaa awie mɔ anwosesebɛ a? (b) Ahyɛlɛdeɛ boni a Gyihova fa maa yɛ mɔɔ ɔboa yɛ wɔ ye ɛzonlenlɛ nu a?

SUZU edwɛkɛ nwiɔ ɛhye mɔ anwo: Keleseɛnenli raalɛ bie ɛyɛ ye nzonlɛ kɛ debie gyegye adiema bɛlɛra ko. Ɔ nee ye yɛ ngyehyɛleɛ bɛkɔ daselɛlilɛ. Mekɛ mɔɔ bɛvi awuke ko anu bɛlɛkɔ fofolɛ nu na bɛlɛdi adwelie la, adiema bɛlɛra ne bɔle ɔ bo hanle ye ngyegyelɛ ne hilele ye. Ye nɔsolɛ nu, adiema bɛlɛra ne lale Gyihova ase wɔ asɔneyɛlɛ nu wɔ mɔɔ adiema raalɛ ne mɔɔ bɔ mɔdenle yɛle manle ye la anwo; ɔluakɛ ɛnee ɔhyia moalɛ. Wɔ ɛleka fofolɛ, agyalɛma bie hɔhanle edwɛkɛ ne wɔ maanle fofolɛ zo rale la ɔtɛkyɛle. Mekɛ mɔɔ bɛyia na bɛlɛfa anyelielɛ bɛaha bɛ anwubielɛ la, adiema kpavolɛ ko dɛnlanle ɛkɛ ne koonwu diele. Ɛvolɛ bie anzi mɔɔ ɛnee ɔdaye mumua ne ɔlɛsiezie ɔ nwo yeahɔzonle wɔ maanle fofolɛ zo la, ye adwenle hɔle adawu ne mɔɔ ɛnee agyalɛma ne ɛlɛbɔ mɔɔ manle ɔhulole kɛ ɔbayɛ edwɛkpatɛlɛvolɛ la azo.

2 Bie a edwɛkɛ ɛhye mɔ ɛmaa wɔhakye awie bie mɔɔ boale wɔ anzɛɛ ye ɛbɛlabɔlɛ manle ɛyɛle nzenzaleɛ la. Nɔhalɛ nu, ɔnda ɔnzi kɛ adwelie kokye bahola ahakyi awie ɛbɛlabɔlɛ, noko yɛnyia nwolɛ adenle alehyenlɛ biala kɛ yɛbamaa awie mɔ anwosesebɛ. Saa debie wɔ ɛkɛ mɔɔ bahola aboa wɔ yeamaa wɔayɛ dɔɔnwo wɔ Nyamenle ɛzonlenlɛ nu a na wɔaboa ɛ mediema a, anrɛɛ ɛ nye ɛnrɛlie nwo ɔ? Nɔhalɛ nu, Gyihova fa ahyɛlɛdeɛ zɔhane—ye sunsum nwuanzanwuanza ne maa yɛ. (Luku 11:13) Saa Nyamenle sunsum ne yɛ gyima wɔ yɛ nu a, ɔmaa yɛnyia subane ngɛnlɛma mɔɔ baboa yɛ wɔ ndenle ngakyile zo wɔ yɛ Nyamenle ɛzonlenlɛ nu a. Ahyɛlɛdeɛ kɛnlɛma boni a le ɛhye!—Bɛgenga Galeehyeama 5:22, 23.

3. (a) Adenle boni azo a “sunsum ne ma” ne mɔɔ yɛso la wula Nyamenle anyunlunyia a? (b) Kpuyia boni mɔ a yɛbazuzu nwo a?

3 Subane mɔɔ sunsum nwuanzanwuanza ne maa yɛnyia la vi Gyihova Nyamenle, sunsum ne Ɛvileka ne ɛkɛ. (Kɔl. 3:9, 10) Gyisɛse hilele deɛmɔti ɔwɔ kɛ Keleseɛnema bɔ mɔdenle sukoa Nyamenle la wɔ mekɛ mɔɔ ɔzele ye ɛzoanvolɛ ne mɔ kɛ: “Debie mɔɔ wula me Ze anyunlunyia la a le kɛ bɛbahɔ zo bɛazo ma dɔɔnwo.” * (Dwɔn 15:8, NW) Saa yɛso “sunsum ne ma” ne a, ɔbala ali wɔ yɛ ɛdendɛlɛ nee yɛ nyɛleɛ nu; na ɛhye bamaa bɛaye Nyamenle ayɛlɛ. (Mat. 5:16) Ngakyile boni a wɔ sunsum ne ma ne nee Seetan ewiade ne subane ne mɔ anu a? Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazo sunsum ne ma ne ɛ? Duzu ati a ye ɛzolɛ bahola ayɛ se ɛ? Yɛbaye kpuyia ɛhye mɔ anloa wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛsuzu sunsum ne ma ne foa nsa ne mɔɔ lumua—ɛlɔlɛ, anyelielɛ, nee anzondwolɛ anwo la.

Ɛlɔlɛ Mɔɔ Gyi Ngyinlazo Kpalɛ Zo

4. Ɛlɔlɛ boni a Gyisɛse hilele ye ɛdoavolɛ ne mɔ kɛ bɛla ye ali a?

4 Ngakyile kpole wɔ ɛlɔlɛ ne mɔɔ vi sunsum ne nee ɛlɔlɛ ne mɔɔ yɛnwu ye wɔ ewiade ye anu la avinli. Duzu ati ɔ? Ɔgyi ngyinlazo kpalɛ zo. Gyisɛse hilele ngakyile mɔɔ wɔ nu la wɔ ye Boka Zo Ɛdendɛlɛ ne anu. (Bɛgenga Mateyu 5:43-48.) Ɔyɛle ye nzonlɛ kɛ ɛtanevolɛma bɔbɔ yɛ boɛ die boɛ, bɛyɛ mɔɔ awie mɔ yɛ maa bɛ la bie bɛmaa bɛ. ‘Ɛhulolɛ’ zɛhae ɛnvi ahonle nu, emomu bɛyɛ awie mɔ boɛ amaa bɛayɛ bie bamaa bɛ. Saa yɛkulo kɛ yɛyɛ ‘yɛ Ze ne mɔɔ wɔ anwuma la amra a,’ ɛnee ɔwɔ kɛ yɛyɛ ngakyile. Kɛ anrɛɛ yɛbayɛ mɔɔ menli yɛ maa yɛ la bie ala yɛamaa bɛ la, yɛkpondɛ kɛ yɛbu bɛ kɛmɔ Gyihova bu bɛ la, na yɛyɛ mɔɔ ɔkpondɛ kɛ yɛyɛ yɛmaa bɛ la. Noko, kɛ ɔkɛyɛ na yɛahola yɛahulo yɛ agbɔvolɛ kɛmɔ Gyisɛse hanle la ɛ?

5. Kɛzi yɛbahola yɛala ɛlɔlɛ ali yɛahile menli mɔɔ yɛ yɛ kpɔdekpɔde la ɛ?

5 Suzu Baebolo nu neazo ko anwo. Mekɛ mɔɔ ɛnee Pɔɔlo nee Saelase ɛlɛka edwɛkɛ ne wɔ Felepae la, bɛhyele bɛ, bɛbolo bɛ kpalɛ, bɛguale bɛ efiade na bɛvale nwɔnzɔnwɔnzɔ bɛguale bɛ gyakɛ. Ɔbahola yeara ye kɛ pilizama sinzavolɛ ne noko hilele bɛ nyane. Mekɛ mɔɔ azɛlɛkpusulɛ ne manle bɛnyianle bɛ ti arɛlevilɛ nu la, asoo bɛnyianle adwenle kɛ bɛdi nrenya ne nzenralɛ ɔ? Kyɛkyɛ. Ye boɛyɛlɛ mɔɔ ɛnee bɛlɛkpondɛ—bɛ tunwomaa ɛlɔlɛ ne—manle bɛboale ye ndɛndɛ. Bɛmanle sinzavolɛ ne nee ye sua nu amra kɔsɔɔti rayɛle diedima. (Gyi. 16:19-34) Yɛ mediema dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la noko ɛli folɛdulɛ ɛhye azo: “Bɛzɛlɛ Nyamenle nyilalɛ bɛmaa menli mɔɔ yɛ bɛ kpɔdekpɔde la.”—Wulo. 12:14.

6. Ndenle boni azo a yɛbahola yɛala tunwomaa ɛlɔlɛ ali yɛahile yɛ mediema ɛ? (Nea ɛlɛka ne mɔɔ wɔ mukelɛ 25 la.)

6 Ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa yɛ mediema diedima la kɔ moa. “Ɔwɔ kɛ yɛdayɛ noko yɛto yɛ ngoane aze yɛmaa yɛ mediema.” (Bɛgenga 1 Dwɔn 3:16-18.) Noko, fane dɔɔnwo ne ala, yɛbahola yeala ɛlɔlɛ ali wɔ ninyɛne ngyikyi anu. Kɛ neazo la, saa yɛfo yɛ diema a, yɛbahola yɛala ɛlɔlɛ ali yɛaziezie yɛ avinli. (Mat. 5:23, 24) Na saa awie fo yɛ noko ɛ? Asoo ‘fakyɛ wɔ yɛ afoa,’ anzɛɛ ɔdwu mekɛ ne bie a yɛfa edwɛkɛ yɛsie yɛ kunlu? (Edw. 86:5) Ɛlɔlɛ mɔɔ vi ahonle nu mɔɔ sunsum nwuanzanwuanza ne maa yɛnyia la boa yɛ maa yɛfa ɛtane ngyikyi yɛkyɛ ‘kɛmɔ Gyihova ɛva yɛ nwo edwɛkɛ ɛhyɛ yɛ la.’—Kɔl. 3:13, 14; 1 Pita 4:8.

7, 8. (a) Abusuabɔlɛ boni a wɔ ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa menli nee ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Nyamenle la avinli a? (b) Kɛzi yɛbahola yɛamaa ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Gyihova la ayɛ kpole ɛ? (Nea ndonwo ne mɔɔ wɔ ɔ bo ɛkɛ la.)

7 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanyia tunwomaa ɛlɔlɛ yɛamaa yɛ mediema ɛ? Ɔlua ɛlɔlɛ kpole mɔɔ yɛbanyia yɛamaa Nyamenle la azo. (Ɛfɛ. 5:1, 2; 1 Dwɔn 4:9-11, 20, 21) Baebolo ɛgengalɛ, ninyɛne nwo ɛdwenledwenlenlɛ nee asɔneyɛlɛ mɔɔ yɛdua zo yɛtwe yɛbikye Gyihova la, maa ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa yɛ anwuma Selɛ ne la yɛ kpole. Noko akee, ɔwɔ kɛ yɛtɔ mekɛ yɛtwe yɛbikye Nyamenle.

8 Ndonwo ɛne: Fa ye kɛ mekɛ ekyi bie ala a ɛlɛ ye alehyenlɛ biala ɛkenga Nyamenle Edwɛkɛ ne, ɛdwenledwenle nwo, na ɛsɛlɛ Gyihova a. Asoo anrɛɛ ɛnrɛbɔ mɔdenle ɛnrɛnlea zɔhane mekɛ ne azo kpalɛ amaa debie biala andenda ɛ gyakɛ anu wɔ mekɛ mɔɔ ɛnyia ɛ nee Gyihova di adwelie la anwo ɔ? Nɔhalɛ nu, awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛzi yɛ adenle wɔ asɔneyɛlɛ nu, yɛɛ yɛ nuhua dɔɔnwo kola kenga Baebolo ne wɔ mekɛ mɔɔ yɛkulo la. Noko akee, bie a ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle na ninyɛne dɔɔnwo mɔɔ yɛyɛ ye wɔ alehyenlɛ ne anu la andenda yɛ gyakɛ anu wɔ mekɛ mɔɔ yɛnyia yɛmaa Nyamenle la anwo. Asoo ɛnyia mekɛ dɔɔnwo alehyenlɛ biala ɛtwe ɛbikye Gyihova?

‘Anyelielɛ Mɔɔ Vi Sunsum Ne’

9. Duzu a maa yɛnwu anyelielɛ ne mɔɔ vi sunsum ne la ɛ?

9 Ɔnva nwo ngyegyelɛ biala mɔɔ yɛbayia ye la, sunsum ne ma ne tɛnla ɛkɛ dahuu. Anyelielɛ, foa ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ mɔɔ yɛbazuzu nwo la le ɛhye anwo neazo. Anyelielɛ le kɛ baka mɔɔ ɔyɛ se la, ɔkola ɔyɛ boɛ wɔ azɛlɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ bɔbɔ la azo. Wɔ azɛlɛ ye kɔsɔɔti azo, Nyamenle azonvolɛ dɔɔnwo ɛnwu amaneɛ, noko, bɛlua ‘anyelielɛ ne mɔɔ vi sunsum nwuanzanwuanza ne anu ba la azo bɛlie nrɛlaleɛ ne.’ (1 Tɛs. 1:6) Bie mɔ noko kɔ asetɛnla mɔɔ anu yɛ se la anu yɛɛ bɛ ninyɛne fi bɛ sa. Noko akee, Gyihova dua ye sunsum ne azo ɔmaa bɛ anwosesebɛ “amaa bɛava abotane nee anyelielɛ bɛagyinla debie biala anloa.” (Kɔl. 1:11) Nienwu a anyelielɛ ɛhye abo vi a?

10. Ninyɛne boni mɔ a maa yɛ nye die a?

10 Seetan ewiade ye anu ‘anwonyia pɛ nu,’ ɔnle kɛ sunsum nu anwonyia mɔɔ yɛnyia yɛfi Gyihova ɛkɛ mɔɔ sonle bolɛ dahuu la. (1 Tem. 6:17; Mat. 6:19, 20) Yeva dahuu ngoane anyelazo mɔɔ yɛ anyelielɛ la yebɔ yɛ ɛwɔkɛ. Yɛ nye die kɛ yɛboka ewiade amuala Keleseɛne mediemayɛlɛ ne anwo. Mɔɔ tɛla biala la, yɛ anyelielɛ ne gyi agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee Nyamenle lɛ la azo. Yɛte nganeɛ kɛ Devidi la. Ɔwɔ nuhua kɛ bɛmanle ɔnriandile ɔvile ye maanle nu ɛdeɛ, noko ɔdole edwɛne ɔyele Gyihova ayɛlɛ kɛ: “Kɛmɔ wɔ ɛhulolɛ kpundii ne le kpalɛ tɛla ngoane la, mebaye wɔ ayɛlɛ. Yemɔti sumunli kenle ala mɔɔ mede ngoane nu la, mebaye wɔ ayɛlɛ.” (Edw. 63:3, 4) Saa yɛkɔ anwongyelelɛ nu bɔbɔ a, yɛfa anyelielɛ yɛye Nyamenle ayɛlɛ.

11. Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛfa anyelielɛ yɛsonle Gyihova ɛ?

11 Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo dule Keleseɛnema folɛ kɛ: “Bɛmaa bɛ nye ɛlie dahuu kɛ bɛle Awulae ɛdeɛ a; mesi zo bieko: bɛmaa bɛ nye ɛlie!” (Fel. 4:4) Duzu ati a ɔhyia kɛ Keleseɛnema fa anyelielɛ sonle Gyihova ɛ? Ɔlua mɔɔ Seetan hanle ye wɔ Gyihova tumililɛ nwo la ati. Seetan se awie biala mɔɔ sonle Nyamenle la ɛnvi ye ahonle nu. (Dwo. 1:9-11) Saa yɛlɛsonle Gyihova na yɛ nye ɛnlie a, yɛ ayɛlɛyelɛ afɔle ne ɛnrɛli munli. Ɔlua zo yɛbɔ mɔdenle yɛtie edwɛndolɛnli ne folɛ ne: “Bɛva fɛlɛkolilɛ bɛzonle [Gyihova]! Bɛva edwɛndolɛ bɛrɛla ɔ nyunlu!” (Edw. 100:2) Ahonle nu mɔɔ bɛfi bɛsonle anyelielɛ nu la wula Nyamenle anyunlunyia.

12, 13. Duzu a yɛbahola yɛayɛ na yɛali nganeɛdelɛ ɛtane zo a?

12 Noko akee, ɔdwu mekɛ ne bie a, Gyihova nɔhalɛ azonvolɛ bɔbɔ anye ɛnlie noko bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbanyia adwenle kpalɛ. (Fel. 2:25-30) Saa yɛkɔ gyinlabelɛ zɛhae anu a, duzu a baboa yɛ a? Ɛfɛsɛsema 5:18, 19 ka kɛ: “Bɛmaa Sunsum ne ɛyi bɛ tɛkɛɛ. Bɛva ayɛlɛyelɛ edwɛne, anyelielɛ edwɛne nee sunsum nu edwɛne bɛli bɛ nwo adwelie; na bɛdo ayɛlɛyelɛ edwɛne wɔ bɛ ahonle nu bɛmaa Awulae.” Kɛ ɔkɛyɛ na yɛava folɛdulɛ ɛhye yɛali gyima ɛ?

13 Saa nganeɛdelɛ ɛtane bie ba yɛ ti anu a, yɛbahola yɛazɛlɛ Gyihova moalɛ na yɛabɔ mɔdenle yɛadwenledwenle ninyɛne mɔɔ fɛta ayɛlɛyelɛ la anwo. (Bɛgenga Felepaema 4:6-9.) Bie mɔ ɛnwu ye kɛ saa bɛbɔ Belemgbunlililɛ edwɛne na bɛto bɛdi ɔ nzi a, ɔmaa bɛ nwo gyinla bɛ wɔ sunsum nu na bɛnyia adwenle kpalɛ. Adiema nrenya bie mɔɔ yiale ngyegyelɛ mɔɔ ɛnee maa ɔ sa nu ta to la ka kɛ: “Mɔɔ boka asɔne mɔɔ ɛnee mefi me ahonle nu meyɛ ye dahuu anwo la, mengyele Belemgbunlililɛ edwɛne ne bie menguale me ti anu. Saa meto edwɛne ngɛnlɛma ɛhye mɔ meye Gyihova ayɛlɛ wɔ me nloa anzɛɛ me ti anu bɔbɔ a, ɔmaa me nye die. Bieko, mekɛ zɔhane ala anu a bɛyele Draw Close to Jehovah buluku ne a. Mengengale ye fane nwiɔ wɔ ɛvolɛ ne mɔɔ li ɛkɛ la anu. Ɔmanle me ahonle dɔle me azule nu. Meze kɛ Gyihova yilale me mɔdenlebɔlɛ ne azo.”

‘Anzondwolɛ Nee Koyɛlɛ Lua’

14. Duzu a le ngakyile wɔ anzondwolɛ ne mɔɔ sunsum ne fa maa la anwo a?

14 Wɔ yɛ maanle maanle avinli nyianu bo, ayiama mɔɔ vi ɛleka ngakyile la anye die wɔ Keleseɛnema ɛdulɛ nu. Mekɛ zɛhae mɔ maa yɛnwu anzondwolɛ mɔɔ Nyamenle menli lɛ ye ɛnɛ la—yɛ ewiade amuala koyɛlɛ ne. Menli nwu ye zɛhae a ɔsi bɛ nwo ɔluakɛ bɛnwu menli mɔɔ anrɛɛ ɔwɔ kɛ kpɔ bɛ nwo noko “bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛkɛdɛnla [anzondwolɛ] nu na bɛmaa koyɛlɛ ne mɔɔ Sunsum ne ɛva ɛmaa bɛ la” ka bɛ bɔ nu la. (Ɛfɛ. 4:3) Nɔhalɛ nu, koyɛlɛ ɛhye yɛ nwanwane ɔboalekɛ ɛnee ɔwɔ kɛ bɛ nuhua dɔɔnwo yɛ nzenzaleɛ.

15, 16. (a) Maanle boni a ɛnee Pita vi nu a, na ngyegyelɛ boni a ɛhye manle ɔyiale a? (b) Kɛzi Gyihova boale Pita manle ɔhakyile ye adwenle ɛ?

15 Ɔnla aze kɛ menli mɔɔ vi ɛleka ngakyile la kɛha kɛbɔ nu. Amaa yɛanwu mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛyɛ na yɛanyia koyɛlɛ ɛhye la, bɛmaa yɛzuzu ɛvoya ne mɔɔ lumua la anu neazo mɔɔ fane ɛzoanvolɛ Pita anwo la anwo. Yɛbahola yɛanwu adwenle mɔɔ ɛnee ɔlɛ ye wɔ menli mɔɔ ɛnle Dwuuma mɔɔ bɛnyɛ bɛ mrenya nu nzonlɛ anwo la wɔ ye edwɛkɛ ɛhye anu: “Bɛdabɛ bɛze ye wienyi kɛ wɔ Dwuu ɛzonlenlɛ ne anu, bɛmmaa adenle bɛmmaa yɛ nee bɛdabɛ mɔɔ bɛnle Dwuuma la ɛnfonla. Noko Nyamenle ɛye ɛhile me kɛ memmabu awie biala kɛ ɔ nwo ɛnde.” (Gyi. 10:24-29; 11:1-3) Ɔda ali kɛ ɛnee Pita lɛ adwenle mɔɔ ɛnee menli mɔɔ wɔ ye mekɛ zo la lɛ la bie, ɛnee ɔdie ɔdi kɛ Mɛla ne kile kɛ ɔwɔ kɛ ɔkulo ɔ gɔnwo mɔ Dwuuma ala. Ɛhye ati, bie a ɛnee ɔte ɔ bo kɛ ɔwɔ kɛ bɛbu menli mɔɔ ɛnle Dwuuma la kɛ bɛle agbɔvolɛ. *

16 Ɛnee Pita ati bazi aze wɔ mekɛ mɔɔ ɔhɔle Kɔnileɛse sua nu la. Asoo awie mɔɔ ɛnee lɛ adwenle mɔɔ ɛnfɛta wɔ menli mɔɔ ɛnle Dwuuma anwo la bahola ɔ nee bɛ “muala” ayɛ ko wɔ ‘anzondwolɛ nee koyɛlɛ’ nu ɔ? (Ɛfɛ. 4:3, 16) Ɛhɛe, ɛnee Nyamenle sunsum ne ɛbuke Pita ahonle nu yemaa yelumua yeyɛ nzenzaleɛ wɔ menli nwo adwenle ɛtane ne mɔɔ ɛnee ɔlɛ la anwo. Gyihova manle ɔnwunle ye wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nu kɛ tɛ mbusua anzɛɛ maanle mɔɔ menli vi nu la a kile adwenle mɔɔ Nyamenle lɛ ye wɔ bɛ nwo a. (Gyi. 10:10-15) Yemɔti, ɛnee Pita bahola aha ahile Kɔnileɛse kɛ: “Nɔhalɛ, menwu ye wienyi kɛ Nyamenle bu menli kɔsɔɔti kɛ bɛsɛ. Awie biala mɔɔ sulo ye na ɔdi boɛ la ɔdie ye ɔto nu.” (Gyi. 10:34, 35) Pita hakyile ye adwenle na ɔ nee ɔ “gɔnwo mɔ diedima” amgba yɛle ko.—1 Pita 2:17.

17. Duzu ati a koyɛlɛ mɔɔ wɔ Nyamenle menli avinli la yɛ azibɛnwo ɛ?

17 Pita anwubielɛ ne maa yɛte nzenzaleɛ mɔɔ yɛ azibɛnwo mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔ Nyamenle menli avinli ɛnɛ la abo. (Bɛgenga Ayezaya 2:3, 4.) Menli pemgbenleamgbe mɔɔ “bɛvi mbusua, maanle, aneɛ nee menli ngakyile kɔsɔɔti anu” la ɛhakyi bɛ adwenle bɛmaa ɔ nee “Nyamenle ɛhulolɛdeɛ kpalɛ ne mɔɔ . . . ɔsɔ ɛnyelɛ, na ɔdi munli la” ɛyɛ ko. (Yek. 7:9; Wulo. 12:2) Mekɛ bie ɛnee menli ɛhye mɔ anu dɔɔnwo fa bɛ nwo wula ɛkpɔlɛ, manzonle nee mgbakyemgbakye mɔɔ wɔ Seetan ewiade ye anu la anu. Noko, ɔlua Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛsukoa nee ye sunsum ne moalɛ zo, bɛyɛ “ninyɛne mɔɔ fa [anzondwolɛ] ba” la. (Wulo. 14:19) Bɛ koyɛlɛ ne ye Nyamenle ayɛlɛ.

18, 19. (a) Kɛzi yɛ nuhua ko biala bahola aboa amaa anzondwolɛ nee koyɛlɛ ara asafo ne anu ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ mɔɔ doa zo la anu a?

18 Adenle boni azo a yɛ nuhua ko biala bahola aboa amaa anzondwolɛ nee koyɛlɛ ara Nyamenle menli avinli ɛ? Menli mɔɔ vi maanle ngakyile nu la wɔ asafo dɔɔnwo anu. Asolo bie mɔ amaamuo anzɛɛ bɛnde yɛ aneɛ ne kpalɛ. Asoo yɛtwe yɛbikye bɛ? Ɛhye a Nyamenle Edwɛkɛ ne se yɛyɛ a. Mekɛ mɔɔ Pɔɔlo kɛlɛ ye kɛlata ne yeahɔmaa Wulomu asafo ne mɔɔ ɛnee Dwuuma nee menli mɔɔ ɛnle Dwuuma a wɔ nu la, ɔhanle kɛ: “Bɛlie bɛ nwo ngoko ngoko wɔ Nyamenle anyunlunyia ti, kɛmɔ Kelaese liele bɛ la.” (Wulo. 15:7) Awie wɔ wɔ asafo ne anu mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛtwe ɛbikye ye ɔ?

19 Duzu bieko a yɛbahola yɛayɛ na sunsum nwuanzanwuanza ne ayɛ gyima wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu a? Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la baye kpuyia ɛhye anloa wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛsuzu sunsum ne ma ne foa mɔɔ ɛha anwo la.

[Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ ne mɔ]

^ ɛden. 3 Ma ne mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ la a le “sunsum ne ma” ne yɛɛ ‘afɔle mɔɔ ɛnloanlɛ bɔ’ mɔɔ Keleseɛnema dua Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne azo bɔ maa Nyamenle la.—Hib. 13:15.

^ ɛden. 15 Sɛlɛvolɛma 19:18 ka kɛ: “Bɛmmadi nzenralɛ anzɛɛ bɛmmafa bɛdabɛ bɛ menli ne mɔ amra mrenya anwo edwɛkɛ bɛsie bɛ kunlu. Bɛhulo bɛ gɔnwo mɔ kɛ bɛdabɛ bɛ nwo.” Dwuuma ɛzonlenlɛ ne anu mgbanyima hanle kɛ “bɛdabɛ bɛ menli ne mɔ amra mrenya” nee “bɛ gɔnwo mɔ” ne fane Dwuuma angome anwo. Mɛla ne hilele kɛ ɔwɔ kɛ Yizilayɛma twe bɛ nwo fi maanle mɔɔ ɛha la anu amra anwo. Noko akee, yeanlie adwenle mɔɔ ɛnee ɛvoya ne mɔɔ lumua anu ɛzonlenlɛ nu mgbanyima lɛ, mɔɔ yemɔ a le kɛ menli mɔɔ ɛnle Dwuuma la amuala le agbɔvolɛ na ɔwɔ kɛ bɛkpɔ bɛ la yeando nu.

Kɛzi Ɛbaye Ɔ Nloa Ɛ?

• Kɛzi yɛbahola yɛala tunwomaa ɛlɔlɛ ali yɛahile yɛ mediema ɛ?

• Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛfa anyelielɛ yɛsonle Nyamenle a?

• Kɛ ɔkɛyɛ na yɛamaa anzondwolɛ nee koyɛlɛ ara asafo ne anu ɛ?

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]

[Ɛlɛka wɔ mukelɛ 25]

“Nɔhalɛ Keleseɛnema Ne Mɔ Ɛne”

Buluku bie ka anwubielɛ mɔɔ Dwuunli kpavolɛ bie mɔɔ ɛnee la efiade nyianle wɔ mekɛ mɔɔ ɔdwule Neuengamme mbulalɛ efiade ɛkɛ ne na ɔlumuale ɔyiale Gyihova Alasevolɛ la anwo edwɛkɛ kɛ:

“Mekɛ mɔɔ yɛdayɛ Dwuuma mɔɔ yɛvi Dachau la radwule efiade ɛkɛ ne ala la pɛ yɛɛ Dwuuma mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la bɔle ɔ bo kɛ bɛfa debie biala mɔɔ bɛlɛ la bɛavea amaa bɛ nee yɛ angyɛ a. . . . Mekɛ mɔɔ yɛtɛbale [efiade ɛke] la, ɛnee yɛboa yɛ nwo. Noko wɔ ɛke, mɔɔ ɛnee yɛwɔ ewule nee ngoane avinli la, ɛnee awie biala kpondɛ kɛ ɔdumua ɔdie ɔ nwo, ɔmaa ɔ rɛle fi ɔ gɔnwo mɔ. Noko nea mɔɔ ɛnee Baebolo Sukoavoma ne mɔ ɛlɛyɛ la. Mekɛ ne anu ɛnee ɔwɔ kɛ bɛyɛ gyima ɛsesebɛ bɛyɛ paepe mɔɔ nzule fa nu mɔɔ ɔkɛzɛkye la boɛ. Ɛnee ɛyɛlɛyɛlɛ wɔ nu noko ɛnee bɛgyinla ayese nzule nu alehyenlɛ ne anu amuala bɛyɛ gyima. Awie biala ande ɔ bo kɛ bɛholale bɛyɛle zɔ la. Bɛhanle kɛ Gyihova yɛɛ manle bɛ anwosesebɛ ne a. Ɛnee bɛhyia bɛ aleɛ ne anwo kpalɛ, ɔboalekɛ ɛhɔne hunle bɛ. Noko duzu a ɛnee bɛyɛ a? Bɛboɔboale bɛ aleɛ ne kɔsɔɔti anloa, bɛhyɛle nu bɛvale foa ko na bɛava foa ko ne bɛamaa bɛ mediema diedima mɔɔ vi Dachau rale ɛtɛkyɛle la. Bɛliele bɛ kɛnlɛma na bɛyɛle bɛ atuu. Ɛnee bɛyɛ asɔne kolaa na bɛali debie. Yemɔ anzi, bɛ kɔsɔɔti bɛ kunlu dwole bɛ nwo na bɛ nye liele. Bɛhanle kɛ ɛhɔne ɛngu bɛ ko. Menganle ye me ti anu kɛ: Nɔhalɛ Keleseɛnema ne mɔ ɛne.”—Between Resistance and Martyrdom—Jehovah’s Witnesses in the Third Reich.

[Nvoninli ne mɔ wɔ mukelɛ 23]

Asoo ɛnyia mekɛ alehyenlɛ ko biala ɛtwe ɛbikye Gyihova?