Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ali se imena na starodavnih glinenih pečatih ujemajo z imeni, omenjenimi v Svetem pismu?

V starih časih so uradne dokumente zvili, jih zvezali s trakom, na vozel položili košček mokre gline in nato vanjo vtisnili pečatnik. S pečati so podpisovali dokumente, pričali zanje in potrjevali njihovo pristnost.

Pečatnike so včasih vdelali v prstane in takšni pečatni prstani so veljali za zelo dragocene predmete. (1. Mojzesova 38:18; Estera 8:8; Jeremija 32:44) Na pečatniku so bili pogosto napisani ime lastnika, njegov uradni naziv in ime njegovega očeta.

Raziskovalci so našli na stotine starodavnih pečatnih odtisov. Na nekaterih so imena ljudi, ki so omenjeni v Svetem pismu. Arheologi so denimo našli pečatna odtisa, narejena s pečatnikoma, ki naj bi pripadala dvema Judovima kraljema. Na enem piše: »Last Ahaza, [sina] Jehotama [Jotama], Judovega kralja.« Na drugem pa piše: »Last Ezekija, [sina] Ahaza, Judovega kralja.« (2. kraljev 16:1, 20) Ahaz in Ezekija sta vladala v osmem stoletju pr. n. št.

Strokovnjaki so pregledali več drugih odtisov, narejenih s pečatniki, ki naj bi bili last posameznikov, omenjenih v Svetem pismu. Med njimi so ljudje, omenjeni v knjigah, ki jih je napisal Jeremija, na primer Baruh (Jeremijev tajnik), Gemarja (»sin prepisovalca Šafána«), Jerahmeel (»kraljev sin«), Juhal (»Šelemjájev sin«) in Seraja (Baruhov brat). (Jeremija 32:12; 36:4, 10, 26; 38:1; 51:59)

Kako so v Svetem pismu poimenovani deli dneva?

V Hebrejskih spisih so omenjeni naslednji izrazi: »jutro«, »poldne«, »sredi[na] dneva« in »večer«. (1. Mojzesova 24:11; 5. Mojzesova 28:29; 1. kraljev 18:26) Hebrejci so noč delili na tri straže, ki so trajale po približno štiri ure, kasneje pa so od Grkov in Rimljanov privzeli razdelitev noči na štiri nočne straže. Jezus je očitno imel v mislih to zadnjo metodo razdelitve časa, ko je rekel: »Bedite torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar: ali zvečer, ali opolnoči, ali ob petelinjem petju, ali zgodaj zjutraj.« (Marko 13:35) Večerna straža je trajala od sončnega zahoda do 21-ih. Druga se je končala opolnoči, tretja, straža »petelinjega petja«, pa je trajala do približno treh zjutraj. Zadnja, zgodnjejutranja straža, je trajala do sončnega vzhoda. Jezus je hodil po vodi Galilejskega jezera ravno »ob četrti nočni straži«. (Matej 14:23–26)

V Krščanskih grških spisih izraz »ura« označuje eno dvanajstino svetlega dela dneva, ki je trajal od sončega vzhoda do zahoda. (Janez 11:9) Ker se čas sončnega vzhoda in zahoda glede na letni čas spreminja, je v Krščanskih grških spisih ponavadi naveden le približen čas dogodka, denimo »okoli šeste ure«. (Apostolska dela 10:⁠9)

[Slika na strani 15]

Glineni pečat z imenoma Ezekija in Ahaza (spredaj) in glineni pečat, na katerem verjetno piše Baruh (zadaj).

[Vir slike]

Zadaj: Courtesy of Israel Museum, Jerusalem;

spredaj: www.BibleLandPictures .com / Alamy

[Slika na strani 15]

Sončna ura, obdobje rimskega cesarstva (27 pr. n. št.–476 n.št.)

[Vir slike]

© Gerard Degeorge / The Bridgeman Art Library International